TOŽBA:  BROOK JACKSON (ZDA) VS PFIZER inc., ICON plc. in VENTAVIA Research Group llc.,

Zadeva 1:21-cv-00008-MJT 

OKROŽNO SODIŠČE ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE – VZHODNO OKROŽJE TEKSASA, ODDELEK BEAUMONT

TOŽBA TOŽNICE BROOK JACKSON ZARADI KRŠITEV ZVEZNEGA ZAKONA – “FALSE CLAIMS ACT”

*Gre za prvi del prevoda vsebine tožbe, ki je v teku v ZDA. Zaradi obsežnosti bo prevod tožbe objavljen po delih; 

**Za lažje razumevanje: Relator - pravni izraz, ki pomeni zasebnega tožnika, v čigar imenu je vložena tožba. Povezava med ZDA in tožnico je videti kot upravičena, postopek pa se vodi v njenem imenu.

***original vsebine tožbe v angleškem jeziku bo  na koncu vsakega dela objavljen v obsegu slovenskega prevoda;

****poudarki so dodani;

Tožnica Brook Jackson (“Jackson” ali “upravičenka”) vlaga to tožbo na podlagi “False Claims Act”, 31 U.S.C. §§ 3729-3732  in zahteva povračilo vse škode, izrek kazni in drugih pravnih sredstev, ki jih določa ta zakon in sicer  v imenu Združenih držav Amerike in v svojem imenu. Tožnica želi dokazati naslednje:


I. UVOD V ZADEVO

Razvoj varnega in učinkovitega cepiva proti novemu koronavirusu (“COVID- 19”) je bil nujen. Vendar ta nujnost ne opravičuje skrajševanja kliničnih preskušanj, zapravljanja davkoplačevalskih sredstev, kršenja zveznih predpisov in morebitnega ogrožanja zdravja Američanov. Tožene stranke Pfizer Inc., Icon PLC in Ventavia Research Group, LLC (skupaj “tožene stranke”) so izvedle klinično preskušanje za testiranje enega od kandidatov za cepivo COVID-19. V tekmi za pridobitev milijardnih zveznih sredstev in za to, da bi prva prišla na trg, sta toženi stranki pred Združenimi državami namerno prikrivali ključne informacije, ki postavljajo pod vprašaj varnost in učinkovitost njunega cepiva. Toženi stranki sta namreč prikrivali kršitve protokola kliničnega preskušanja in zveznih predpisov, vključno s ponarejanjem dokumentov o kliničnem preskušanju.

Zaradi takšnega dejanja tožnikov je na milijone Američanov prejelo cepivo z napačno blagovno znamko, ki morda ni tako učinkovito, kot je bilo predstavljeno. Cepivo je bilo odobreno s strani ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA), na podlagi zelo pomanjkljivega kliničnega preskušanja, ki je kršilo predpise FDA. Toženi stranki sta se z zlorabo znanstvenega postopka okoristili s pandemijo COVID-19 na račun Združenih držav in njihovih državljanov.

BioNTech SE (“BioNTech”) in tožena stranka Pfizer Inc. (“Pfizer”) sta skupaj razvili mRNA cepivo proti COVID-19. Po domnevno uspešnem kliničnem preskušanju faze 1 je družba Pfizer sklenila pogodbo z Ministrstvom za obrambo Združenih držav Amerike (“Ministrstvo za obrambo”), po kateri bi to ministrstvo po odobritvi FDA ali pridobitvi dovoljenja za uporabo v nujnih primerih (EUA) kupilo 100 milijonov odmerkov cepiva za 1,95 milijarde USD. Podjetji Pfizer in BioNTech sta postali sofinancerja 2. in 3. faze kliničnih preskušanj svojega cepiva, s čimer sta si prizadevala za odobritev FDA ali status EUA.

Podjetje Pfizer je vodenje kliničnega preskušanja preneslo na podizvajalca, toženo stranko Icon PLC (“Icon”), irsko organizacijo za klinične raziskave. Družba Icon je bila zadolžena za nadzor nad več kot 160 preskuševalnimi mesti po vsem svetu, za zagotavljanje skladnosti s protokolom preskušanja in za zagotavljanje poročanja zahtevanih informacij. To vključuje nadzor nad poročanjem o resnih neželenih učinkih (SAE), ki ga zahtevajo protokol preskušanja in zvezni predpisi. Družba Pfizer je bila še naprej odgovorna za upravljanje in preverjanje kakovosti vseh podatkov za celotno klinično preskušanje v skladu s protokolom preskušanja.

Družba Ventavia Research Group, LLC (“Ventavia”) je sklenila pogodbo s podjetjem Pfizer za zagotovitev treh testnih lokacij kliničnih preskušanj faze 3, za preskušanje cepiva v mestih Houston, Fort Worth in Keller v Teksasu. Družba Ventavia je vključila približno 1500 bolnikov v klinično preskušanje. Med drugim je zaposlila tožnico kot regionalno direktorico. Njena naloga je bila nadzor nad upravljanjem lokacije, nad vpisom bolnikov, zagotavljanjem kakovosti, poročanje, priprava načrta korektivnih ukrepov ter komunikacija z vodstvom in usposabljanje osebja na lokacijah Keller in Fort Worth.

Podjetje Pfizer, ki si je prizadevalo pridobiti naziv “prvo uspešno cepivo COVID-19”. Pritiskalo je na podjetje Ventavia, naj ta v preskušanje cepiva čim prej vključi čim več bolnikov. Družba Ventavia je od družbe Pfizer dobila nadomestila, predvsem v obliki plačila na posameznega pacienta,  do tedenske omejitve. Hitela je, da je na teden vpisala čim več udeležencev kliničnega preskušanja. Ta tekma družbe Ventavia za čim večje plačilo in preveliko število prijavljenih bolnikov sta povzročila površno in goljufivo dokumentacijo, slabo skladnost s protokolom kliničnega preskušanja in pomanjkljiv nadzor. Družbi Pfizer in Icon sta si kljub številnim opozorilnim znakom zatiskali oči pred neprimernim ravnanjem družbe Ventavia.

Kršitve protokola preskušanja in predpisov družbe Ventavia so bile dejansko tako razširjene, da jih je Relator v času svoje kratke zaposlitve skoraj vsakodnevno opazoval. Relator je na primer opazil:

  • izmišljanje in ponarejanje informacij o odvzemu krvi, vitalnih znakov, podpisov in drugih bistvenih podatkov o kliničnem preskušanju;
  • vpis in vbrizgavanje neupravičenih udeležencev kliničnega preskušanja, vključno z družinskimi člani zaposlenih v družbi Ventavia;
  • nepravočasno odstranitev podatkov o neupravičenih pacientih iz preskušanja;
  • nezmožnost vzdrževanja nadzora temperature za zadevno cepivo;
  • neuspešno spremljanje bolnikov po injiciranju, kot to zahteva protokol preskušanja;
  • napake pri nadzoru glavnega raziskovalca;
  • uporaba nekvalificiranega in neusposobljenega osebja kot cepilcev in laboratorijskega osebja;
  • nezmožnost ohranjanja “slepega” pristopa, kot se zahteva in kar je bistveno za verodostojnost in veljavnost kliničnega preskušanja z opazovalcem;
  • etične kršitve, kot sta nezagotavljanje privolitve po poučitvi in dajanje nedovoljenih nadomestil bolnikom;
  • nepravilno vbrizgavanje cepiva (npr. s prevelikim razredčenjem koncentrata cepiva ali uporabo napačne velikosti igle);
  • nezagotavljanje ustreznega usposabljanja osebja na mestu preskušanja, kot to zahteva dobra klinična praksa;
  • vprašanja varnosti in zaupnosti, vključno s kršitvami HIPAA, ter
  • druge kršitve protokola kliničnega preskušanja, predpisov FDA, zveznih predpisov o nabavi ter dodatkov ministrstva za obrambo.

Družba Ventavia o večini kršitev protokola kliničnega preskušanja in predpisov ni poročala družbi Pfizer ali zunanjemu institucionalnemu nadzornemu odboru. Navedena problematika je bila neustrezno dokumentirana ali skrita v “opombah k dokumentaciji”, nepravilnosti pa niso bile odpravljene.

Družbi Icon in Pfizer sta komunicirali z vsakim testirnim mestom, z namenom, da se spremlja skladnost izvajanja preskušanj, vendar nista sledili opozorilom o manjkajočih informacijah, zanemarili pa sta tudi “rdeče zastavice” glede kršitev protokola preskušanja in napačnih podatkov ter iz podatkov preskušanja nista izključili neupravičenih udeležencev. Podjetje Pfizer v naglici, da bi bilo “prvo”, ni obravnavalo kršitev, ki so ogrozile celotno klinično preskušanje, vključno s tistimi, na katere je opozorila tožnica. Posledično je družba Pfizer Združenim Državam Amerike prikrivala pomembne informacije ter v rezultatih kliničnega preskušanja predložila napačne podatke in zapise.

Relatorka je o številnih ugotovljenih kršitvah obvestila vodstvo družbe Ventavia, ki je dovolilo, da se je večina kršitev nadaljevala. Tožena stranka Ventavia je izvajala mobing nad njo in jo odpustila kot povračilni ukrep zaradi njenih poročil in prizadevanj za ustavitev goljufij proti obrambnemu ministrstvu Združenih držav Amerike. Po odpovedi je o svojih pomislekih poročevalka obvestila tudi podjetje Pfizer, vendar se je to podjetje odločilo, da bo nadaljevalo s postopkom in ga razširilo na še več udeležencev.

Čeprav je Relatorkina izkušnja s testnimi lokacijami omejena na Teksas, je zaradi neuspešnega nadzora in goljufivega ravnanja podjetij Pfizer in Icon v zvezi z družbo Ventavia pod vprašajem celotno klinično preskušanje podjetij Pfizer in BioNTech. Verjetno je, da je do podobnih goljufij prišlo tudi na kliničnih preskuševalnih mestih, ki jih upravljajo drugi podizvajalci družbe Pfizer.

Agencija FDA je 11. decembra leta 2020 izdala pogojno dovoljenje (EUA) za cepivo Pfizer-BioNTech. To dovoljenje pa delno temelji na toženčevih ponarejenih rezultatih kliničnega preskušanja in prikrivanju ključnih informacij. Posledično je ministrstvo za obrambo od tožene stranke Pfizer kupilo napačno označena cepiva, pri čemer se je zanašalo na goljufive, napačne izjave tožene stranke, da je bilo preskušanje cepiva pravilno izvedeno. Če bi ministrstvo za obrambo vedelo za kršitve protokola kliničnega preskušanja, goljufivo ravnanje in kršitve predpisov tožene stranke, ne bi kupilo cepiv.

Zaradi goljufivega delovanja toženih strank je ministrstvo za obrambo plačalo milijarde, katerih ne bi, če bi vedelo, da varnost in učinkovitost zadevnega cepiva nista bili ustrezno dokazani. V najslabšem primeru bi lahko bilo cepivo veliko manj učinkovito, kot je bilo predstavljeno, ministrstvo za obrambo pa je tako kupilo nekaj, kar ne bo varovalo ljudi pred COVID-19 tako učinkovito, kot je bilo predstavljeno. V najboljšem primeru je cepivo učinkovito, vendar so se tožene stranke okoristile s pandemijo COVID-19, saj so lagale Združenim državam, kršile zvezne predpise ter niso spoštovale integritete znanstvenega procesa.

II. STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST

Stvarna in krajevna pristojnost sta v vzhodnem okrožju Teksasa v skladu z 31U.S.C. § 3732(a), ker se s tožničinimi zahtevki v imenu Združenih držav zahtevajo pravna sredstva za večkratne kršitve 31 U.S.C. §§ 3729-3732 v Teksasu s strani tožencev, ki so oškodovali vlado Združenih držav.

Toženi stranki Pfizer, Inc. in Ventavia poslujeta v Teksasu in sta registrirani pri pristojnem državnem sekretarju zvezne države Teksas. Tožena stranka Icon PLC stalno in sistematično posluje v Teksasu. Sedež podjetja ima v San Antoniu in Sugar Landu v Teksasu ter zaposluje več sto Teksačanov po vsej državi, tudi v tem okrožju. Družba Icon PLC tudi nadzira in upravlja mesta kliničnih preskušanj v Teksasu in v tem okrožju. Za tožene stranke zato velja splošna in posebna osebna pristojnost v skladu s členom 3732(a) 31 USC in členom 1367 28 USC.


III. VLADNI TOŽNIK

Tožnik v tej tožbi so poleg Jacksonove tudi Združene države Amerike.

IV. PREDSTAVITEV TOŽNICE BROOK JACKSON

A. Ozadje tožnice

Tožnica Brook Jackson (“tožnik” ali “Jackson”) že več kot osemnajst let dela na področju kliničnih preskušanj. Je revizorka kliničnih raziskav in certificirana strokovnjakinja za klinične raziskave. Preden je delala za toženo stranko Ventavia Research Group, LLC (“Ventavia”), je bila direktorica operacij v podjetju za klinična preskušanja, ki je delovalo v več državah. Bila je druga za generalnim direktorjem in je nadzorovala pravno in regulativno skladnost, upoštevanje dobre klinične prakse, bila zadolžena za predložitev zahtevane dokumentacije in poslovni razvoj podjetja.

Ker je bilo na njenem prejšnjem delovnem mestu treba veliko potovati, se je odločila, da bo zapustila to podjetje in začela delati za družbo Ventavia. Pri družbi Ventavia se je zaposlila 8. septembra 2020. Kot regionalna direktorica je nadzorovala vodje lokacij, uspešnost rekrutiranja pacientov, dokončanje usposabljanja, dokončanje zagotavljanja kakovosti, uveljavljanje komunikacijskih poti in načrte rasti na dodeljenih testnih lokacijah. Relatorkine delovne naloge so vključevale tudi dnevno in tedensko komunikacijo z vodji dejavnosti na dodeljenih testnih mestih in z vodstveno ekipo družbe Ventavia. Bila je odgovorna za navedene naloge na dveh od treh testnih lokacij družbe Ventavia za zadevno klinično preskušanje v Fort Worthu in Kellerju v Teksasu.

Relatorkina neposredno nadrejena med zaposlitvijo pri družbi Ventavia je bila direktorica operacij Marnie Fisher (“Fisher”). Njeni drugi nadrejeni sta bili izvršni direktorici družbe Ventavia Olivia Ray (“Ray”) in Kristie Raney (“Raney”) ter glavna operativna direktorica Mercedes Livingston (“Livingston”).

Od 8. septembra 2020 dalje je Relatorka skoraj vsak dan po telefonu, v pogovoru in po elektronski pošti poročala Fisherjevi in Livingstonovi, da sta varnost bolnikov in celovitost preskušanja cepiva Pfizer-BioNTech ogrožena. Relatorka je z Livingstonovo, Rayevo, Raneyijevo in Fisherjevo razpravljala o skoraj vseh kršitvah protokola kliničnega preskušanja in predpisov FDA, ki jim je bila priča, med drugim o:

  • vpisih in injeciranju neupravičenih udeležencev preskušanja;
  • falsifikaciji podatkov, slabem, pomanjkljivem zbiranjem podatkov, glede pomanjkljive dokumentacije v zvezi s preverjanjem kakovosti;
  • pomanjkljivostih v zvezi z informirano privolitvijo pacientov in nepridobitev le-te;
  • pomanjkljivostih glede upoštevanja in poročanja o neželenih učinkih;
  • napakah v ohranitvi “slepega” pristopa;
  • napakah v zvezi z redčenjem koncentrata cepiva
  • dejstvu, da v dnevnikih o prenosu pooblastil niso navedeni vsi uslužbenci;
  • nadzoru glavnega raziskovalca;
  • temperaturnih odstopanjih;
  • varnosti bolnikov, na primer neupoštevanje podatka o odmerku efinefrina v kartotekah bolnikov;
  • nezagotavljanju in neevidentiranju usposabljanja osebja, ki ga zahtevajo standardi kliničnih raziskav;
  • uporabi storitev nekvalificiranega osebja – cepilcev;
  • uporabi biološko nevarnih vrečk za odstranjevanje igel;
  • neustrezno spremljanje stanja bolnikov po injiciranju;

Splošno ji je bilo vsakič, ko je tožnica Fisherjevi izrazila pomisleke glede varnosti ali skladnosti s protokolom kliničnega preskušanja družbe Ventavia, rečeno, naj ji o tem pošlje e-pošto ali sestavi seznam prizadetih bolnikov. Veliko ugotovljenih težav je bilo sistemskih, zato ni imela vedno dostopa do informacij, potrebnih za pripravo seznamov, ki jih je zahtevala Fisherjeva. Relatorka je izpolnila Fisherjino zahtevo kolikor je lahko, vendar ugotovljene težave niso bile nikoli odpravljene.

O nekaterih kršitvah protokola kliničnega preskušanja je poročala tudi glavnemu raziskovalcu v Fort Worthu, Dr. Marku Kochu, zlasti o praksi družbe Ventavia, ki je “kakovostno preverjala” izvorno dokumentacijo o pacientih dolgo po tem, ko je bila dokumentacija že pomanjkljiva, poročala pa je tudi o vprašanjih glede manjkajoče dokumentacije. Dr. Koch je priznal, da mora družba Ventavia pred začetkom novih kliničnih preskušanj “odpraviti” težave.

Družba Ventavia je morala skenirati ali vnesti vse podatke iz izvornih dokumentov udeležencev kliničnih preskušanj v podatkovno zbirko sistema za upravljanje kliničnih preskušanj “Complion”, da bi jih lahko posredovala družbama Icon in Pfizer. Ventavia je “preverila kakovost” vseh izvornih dokumentov, preden jih je skenirala ali naložila. Ker je želela vpisati čim več udeležencev, sta preverjanje kakovosti in nalaganje zamujala. Relatorka je opazila, da v “zadnjem seznamu” dokumentov, ki jih je bilo treba kakovostno preveriti, pogosto ni bilo ključnih informacij, kot so podpisi bolnikov ali zdravnikov in čas odvzemov krvi. Relatorka je tudi opazila, da je postopek preverjanja kakovosti v družbi Ventavia izvajalo nekvalificirano osebje, ki ni bilo navedeno v dnevnikih o prenosu pooblastil in da je pogosto ponarejalo manjkajoče podatke. Relatorka je svoje pomisleke sporočila vodstvu družbe Ventavia, ki pa se je bolj ukvarjalo z “nadomeščanjem” pri preverjanju kakovosti, kot pa z dejanskim reševanjem problema.

Relatorka je 16. septembra 2020 pregledala nekaj vreč za odstranjevanje bioloških odpadkov na lokaciji družbe Ventavia v Fort Worthu. Ob tem je odkrila, da so bile v vrečkah odvržene uporabljene igle. Vrečke za biološko nevarnost niso odporne na prebadanje, zato je to predstavljalo resno tveganje za varnost zaposlenih. Istega večera so bile fotografirane stalne kršitve HIPAA. Relatorka je tudi dokumentirala, da so bile škatle z izdelki in randomizacijske številke bolnikov iz preskušanja cepiva BioNTech-Pfizer puščene na vidnem mestu v prostoru za pripravo, kar je lahko “oslepilo” vse osebje družbe Ventavia na lokaciji in tudi nekatere bolnike. Svoje fotografije z dne 16. septembra je delila z Livingstonovo in Fisherjevo preko besedilnega sporočila oziroma elektronske pošte.

17. septembra 2020 je v vsakodnevnem telefonskem pogovoru z Rayevo, Raneyjevo, Fisherjevo, Livingstonovo in regionalno direktorico Houstona Lovico “Kandy” Downs (“Downs”) izpostavila skoraj vse kršitve protokola in predpisov, ki jim je bila do zdaj priča, tudi kršitve HIPAA družbe Ventavia. Relatorka je pojasnila, da bi FDA verjetno izdala opozorilna pisma proti družbi Ventavia, če bi obiskala ali revidirala mesta preskušanja. Priporočila je, da družba Ventavia takoj ustavi vpis v klinično preskušanje Pfizer-BioNTech.

Družba Ventavia se je kmalu zatem odločila za prekinitev vpisa, da bi dohitela “preverjanje kakovosti” izvornih dokumentov. Družba Ventavia družbi Pfizer in Icon ni odkrila razlogov za prekinitev vpisa (površna dokumentacija, ki je kršila protokol kliničnega preskušanja). Družba se je odločila, da bo paciente načrtovala za več tednov pozneje, namesto da bi resnično in v celoti prekinila vpis. Glej primer 1, besedilna sporočila z Rayevo in drugimi, 6, 9-10. Raneyjeva je zaposlenim naročila, naj ne odpovedujejo bolnikov, ki so že “na poti” na testna mesta, ker “bi jih to lahko razjezilo in bi lahko poklicali  medije itd.” (Izv. 1, 11).

Med prekinitvijo vpisa “preverjanja kakovosti”, družba Ventavia ni odpravila kršitev dokumentacije, pač pa je vključila tudi ponarejene, manjkajoče ali nedosledne podatke. Relatorka je celo osebno opazovala, kako so zaposleni ponarejali podatke iz izvornih dokumentov (npr. s spreminjanjem vrednosti krvnega tlaka).

Skratka, “preverjanje kakovosti” družbe Ventavia ni preprečilo ali zaustavilo goljufije v škodo obrambnega ministrstva Združenih držav Amerike.

2. del tožbe sledi...

PREVOD PISMA SENATORJA – posledice cepljenja zoper COVID-19 ugotovljene pri ameriških vojakih?

Senat Združenih držav Amerike
Odbor za domovinsko varnost in vladne zadeve

Spoštovani Lloyd J. Austin III
Minister

Ministrstvo za obrambo , 01.02.2022

Spoštovani minister Austin,

24. januarja 2022 sem organiziral okroglo mizo, na kateri so sodelovali svetovno priznani zdravniki in medicinski strokovnjaki, ki so delili svoje poglede na učinkovitost in varnost cepiv zoper COVID-19 ter podali oceno primernosti odziva na pandemijo. Na tej okrogli mizi sem slišal pričevanja Thomasa Renza, odvetnika, ki zastopa tri žvižgače Ministrstva za obrambo (DoD), ki so razkrili zaskrbljujoče informacije o dramatičnem povečanju števila zdravstvenih diagnoz med vojaškim osebjem. Skrbi jih, da je to povečanje morda povezano s cepivi zoper COVID-19, ki so jih bili naši vojaki in vojakinje dolžni obvezno prejeti.

Na podlagi ugotovitev iz baze podatkov o medicinski epidemiologiji na obrambnem področju (DMED) je Renz poročal, da so žvižgači ugotovili znatno povečanje registriranih diagnoz v DMED, ki se nanašajo na splave, rakava obolenja in na številna druga zdravstvena stanja v letu 2021 v primerjavi s petletnim povprečjem v obdobju med letoma 2016-2020. Renz je na okrogli mizi med drugim navedel, da so se registrirane diagnoze nevroloških težav v letu 2021 povečale za desetkrat, in sicer s petletnega povprečja 82.000 primerov na 863.000 primerov v letu 2021. Leta 2021 se je povečalo tudi število registriranih diagnoz, v nadaljevanju navedenih zdravstvenih stanj:

  • Hipertenzija: 2181-odstotno povečanje
  • Bolezni živčnega sistema: 1048-odstotno povečanje
  • Maligne novotvorbe požiralnika: 894-odstotno povečanje
  • Multipla skleroza: 680-odstotno povečanje
  • Maligne novotvorbe prebavnih organov: 624-odstotno povečanje
  • Guillain-Barrejev sindrom: 551-odstotno povečanje
  • Rak dojk: 487-odstotno povečanje
  • Demielinizacijska bolezen (stanje, ki povzroči poškodbo zaščitne ovojnice (mielinske ovojnice), ki obdaja živčna vlakna v možganih, optičnih živcih in hrbtenjači-opomba): 487-odstotno povečanje
  • Maligne novotvorbe ščitnice in drugih endokrinih žlez: 474-odstotno povečanje
  • Ženska neplodnost: 472-odstotno povečanje
  • Pljučna embolija: 468-odstotno povečanje
  • Migrene: 452-odstotno povečanje
  • Motnje v delovanju jajčnikov: 437-odstotno povečanje
  • Rak na modih: 369-odstotno povečanje
  • Tahikardija: 302 -odstotno povečanje

Renz me je tudi obvestil, da so bili nekateri podatki, ki prikazujejo registrirane diagnoze miokarditisa, odstranjeni iz podatkovne zbirke – DMED. Neposredno po tem, ko sem bil obveščen o možnosti, da je v zvezi s tem prišlo do manipulacije s podatki v podatkovni bazi DMED, sem vam 24. januarja pisal in pozval, da zavarujete vso dokumentacijo, ki se nanaša na DMED oziroma podatke, ki se poročajo in vnašajo v to bazo. Še vedno nisem prejel odgovora glede izpolnitve poziva.

Na okrogli mizi je Renz razkril imena pogumnih žvižgačev, ki so razkrili te informacije v DMED. To so zdravniki Samuel Sigoloff, Peter Chambers in Theresa Long. Kakršnikoli povračilni ukrepi proti tem posameznikom ne bodo tolerirani in bodo nemudoma preiskani. Zaradi boljšega razumevanja problematike, kaj je sploh ministrstvu za obrambo znano glede utrpelih poškodb pripadnikov vojske kot posledice cepljenja s cepivi zoper COVID-19, vas prosim, da mi posredujete naslednje informacije:

1. Ali se ministrstvo za obrambo zaveda povečanja števila registriranih diagnoz splavov, rakavih obolenj ali drugih zdravstvenih stanj navedenih v DMED v letu 2021 v primerjavi s petletnim povprečjem v obdobju 2016-2020? Če je odgovor pritrdilen, vas prosimo, da pojasnite katere ukrepe je ministrstvo za obrambo sprejelo, da bi raziskalo temeljni vzrok za povečanje števila teh diagnoz.

2. Ali so bile za obdobje od januarja 2021 do decembra 2021 registrirane diagnoze miokarditisa odstranjene iz zbirke podatkov – DMED? Če je odgovor pritrdilen prosimo, da pojasnite zakaj in kdaj se je to zgodilo ter, da navedete osebo, ki je te podatke odstranila.

Prosim, da te informacije predložite čim prej, najpozneje do 15. februarja 2022.

Zahvaljujem se vam za izkazano pozornost v tej zadevi.

S spoštovanjem,

Ron Johnson
Vrstni član
Stalni pododbor za preiskave

V vednost:
Spoštovani Jon Ossoff
Predsednik,
Stalni pododbor za Preiskave

———————

Vir:
https://www.ronjohnson.senate.gov/2022/2/sen-johnson-to-secretary-austin-has-dod-seen-an-increase-in-medical-diagnoses-among-military-personnel
Vir: https://rumble.com/vt887b-covid-19-second-opinion.html
Naj na koncu dodam zgolj še povezavo do celotne okrogle mize z dne 24.01.2022:  https://rumble.com/vt887b-covid-19-second-opinion.html

ZAKAJ SVOBODNI MEDIJI POTREBUJEJO OSVOBODITEV

Prepričan sem, da bomo s tem edinstvenim dosegom in zaupanja vrednim glasom prevzeli vodilno vlogo in ustvarili globalno zavezništvo za verodostojnost novic. Pripravljeni smo storiti še več za spodbujanje svobode in demokracije po vsem svetu. Želimo v celoti odigrati svojo vlogo v središču te ključne kampanje.

01.02.2022

Piše: Odvetnik Domen Gorenšek 

Tako se je glasila izjava Tonya Halla, generealnega direktorja družbe BBC na svetovni konferenci FCO o svobodi medijev, 11. julija 2019. Po nekaj jasno izraženih mislih, s katerimi bi se strinjal vsak svobodomiseln človek, je omenjeni gospod za zaključek ponudil še svojo zaključno misel, ki na prvi pogled ni imela nikakršnega zloveščega prizvoka:  “poleg tega, da ponovno potrdimo svoje vrednote, se moramo neposredno boriti proti dezinformacijam in lažnim novicam. Spomniti se moramo, kaj je na kocki: Napad na resnico je napad na demokracijo.”

A zgolj na prvi pogled. Stavek “Napad na resnico je napad na demokracijo“, ponudi več vprašanj. Je resnica v demokraciji res zgolj tista, ki jo kot takšno ocenijo največje zahodne medijske hiše, sicer močno interesno povezane s tako imenovanimi “Big-Tech” podjetji, lastniki socialnih omrežij, farmacevtskimi giganti, bankami in drugimi vplivnimi organizacijami?  Ne, kot bo razvidno iz nadaljevanja tega članka, je ta izjava predstavljala uvod v “novo”, skrbno nadzarovano “normalnost“, ki seveda z demokracijo in svobodo medijev nima zveze.

Vir:
https://www.bbc.co.uk/mediacentre/speeches/2019/tony-hall-fco

Nastanek “Trusted News Initiative”

Več o poletnem dogodku smo izvedeli v BBC-jevem članku z dne 07.09.2019, v katerem je natančneje razloženo, kaj so se partnerji na dogodku v okviru organizacije BBC dogovorili: Vzpostavitev planetarne platforme “zaupanja vrednih novic”.  Dogodka so se udeležili vodilni predstavniki največjih svetovnih tehnoloških podjetij, medijev in založništva. Na srečanju se je tako zbrala zanimiva druščina BBC-jevih partnerjev, med drugimi Evropska radiodifuzna zveza (EBU), Facebook, Financial Times, First Draft, Google, The Hindu, The Wall Street Journal ter partnerji kot so tiskovna agencija AFP, CBC/Radio-Canada, Microsoft, Reuters in The Reuters Institute for the Study of Journalism. O  morebitnem sodelovanju, pa so se partnerji dogovarjali tudi s Twitterjem.

Dogovorili so se za skupen pristop pri odkrivanju in zatiranju “lažnih novic”. Za pristop, ki mora brezhibno delovati tako v praksi kot v teoriji. Da bi zagotovili brezhibno delovanje, hitost in odzivnost, je potrebno pred uvedbo dogovorjenih ukrepov izvesti “gasilske vaje”, so zapisali. Ob tem so sprejeli še dogovor o skupnih ukrepih v zvezi z različnimi pobudami. Ta dogovor je vključeval:

Sistem zgodnjega opozarjanja: vzpostavitev sistema, s katerim se bodo organizacije lahko hitro medsebojno opozarjale ob odkritju dezinformacij, ki med drugim predstavljajo oviro za demokracijo v volilnem procesu posamezne države. Poudarek mora biti na hitrem in skupnem ukrepanju, da bi oslabili dezinformacije, še preden se lahko te uveljavijo;
izobraževanje o medijih: skupna spletna kampanja;
obveščanje volivcev: enoten način obveščanja državljanov v zvezi z volitvami;
medsebojna delitev izkušenj: zlasti ob odmevnih volitvah;

Vir:
https://www.bbc.co.uk/mediacentre/latestnews/2019/disinformation

Volitve v ZDA

Bližale so se volitve v ZDA, kjer je svoj prvi mandat počasi zaključeval predsednik Donald J. Trump.  Predsednik, ki se je uprl ideji sprevrženega globalizma in milijardam dolarjev stran vrženega denarja za abotno idejo “Green new deal”. Tisti predsednik, ki je izstopil iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki ni želel napetosti ali celo vojne z Rusijo, tisti, ki se je srečal z voditeljem Severne Koreje, tisti pod katerim so ZDA prenehale plačevati članarino Svetovni, a vse manj zdravstveni organizaciji, tisti ki je vpričo nezamenljivega zdravstvenega uradnika dr. Anthonyja Faucija ponudil sicer nemudoma zatem diskreditirano rešitev, uporabo HCQ v primeru okužbe z virusom Sars-CoV-2, tisti, ki je znižal cene zdravil v ZDA in tako oklestil dobičke farmacevtskih družb, tisti, ki je v domovino vrnil na milijone izgubljenih delovnih mest ter s tem zadal udarec lastnikom »Big Tech« podjetij, tisti, ki je ustavil krajo intelektualne lastnine s strani Kitajske in, ki je imel pogum, da je imenoval stvari takšne kot so, brez potrebe po kakršnemkoli olepševanju. Ne nazadnje tudi tisti predsednik, ki je za dobrobit manjšin naredil več, kot nekaj prejšnjih administracij skupaj in, ki je znižal brezposelnost na najnižjo raven zadnjih nekaj desetletij.

Obenem je bil to predsednik, ki je točno vedel koga nagovarja. Na jasen in neposreden način je ves čas trajanja mandata uspešno nagovarjal svojo volilno bazo. Ta je bila seveda najbolj množična v zveznih držav osrednjih ZDA, katerih prebivalci so zaradi vse bolj neizprosnega globalizma desetletja izgbuljali službe, vse to pa za račun kovanja enormnih dobičkov ameriških “Big Tech” podjetij in multinacionalk ter hkrati s tem tudi neslutenega gospodarskega razvoja države z enim najbrutalnejših totalitarnih režimov dvajsetega in enaindvajsetega stoletja.

Priljubljen med ljudmi in osovražen ter zasmehovan s strani množičnih medijev pod okriljem in v lasti nekaj močnih družin, je predsednik Trump predstavljal močno oviro globalistom. Še pred začetkom mandata in praktično svoj celoten mandat se je bil prisiljen braniti pred prevaro izvedeno s strani Demokratov in njihovih financiranih pomočnikov iz tujine, znano kot »Russian colusion«.  Fikcija, ki so jo ne le ameriški, pač pa svetovni mediji, tudi slovenski, predstavljali kot dejstvo.  Štiri leta je bil praktično dnevno bombardiran z vedno novimi aferami, sproduciranimi s strani MSM, Demokratske stranke in celo s strani nekaterih uradnikov iz vrha obveščevalnih agencij ter Federalnega preiskovalnega urada. Večkrat so napade nanj opravičevali tudi nekateri “zavezniki” iz lastne, Republikanske stranke. Tako mu ni preostalo drugega kot, da povsem jasno in nedvoumno medijem dirketno pove in ob vsaki priložnosti ponovi kaj si o njih misli.  Besedno zvezo “Fake news” je postavil na povsem novo raven, inteligentno pa se je odločil za neposredno komunikacijo z državljani, brez medijskih “filtrov”, predvsem z  uporabo socialnega omrežja Twitter ter z organizacijo množičnih in rednih shodov, na katerih nikoli ni pozabil omeniti izprijenosti poročanja množičnih medijev. S takšnimi dejanji je seveda le-te oziroma njihove lastnike še bolj razjezil, saj je na njemu lasten način, že s samo izvolitvijo, še bolj pa tekom mandata, ko so njegove tiskovne konference bolj spominjale na Stand up komedijo pokazal, da lahko množični mediji postanejo povsem nepomembni, obsoletni. Z rezanjem dobičkov pa je istočasno jezil tudi farmacevtske gigante, “Big tech” podjetja ter multinacionalke.

Izvor zla?

Pravi čas torej, da je na površje končno priplaval “Varuh preverjenih novic in posledično demokracije” – Trusted News Initiative (TNI). Le zakaj bi ljude razmišljali, če pa to preprosto ni potrebno. Najbolj elegantno je, da skupina posvečenih, ljudem pove kaj je res in kaj ni. Ljudje za preverjanje resničnosti novic tako nimajo časa ali volje, večina pa jih tako prebere le naslove. Naj raje preklopijo na resničnostne šove, s katerimi jih podebiljamo zadnja desetletja, so si idejni vodje te iniciative morda mislili.

Vir:
https://www.ebu.ch/news/2020/07/trusted-news-initiative-steps-up-global-fight-against-disinformation-and-targets-us-presidential-election

TNI, v okviru katerega gre torej za sodelovanje največjih novičarskih in globalnih tehnoloških podjetij in skladov, ki si skupaj prizadevajo za zaustavitev širjenja dezinformacij, je “opregel konja” in se posvetil ameriškim volitvam.

Mesece pred dnem glasovanja so partnerji drug drugega opozarjali na “dezinformacije, ki naj bi neposredno ogrožale integriteto volitev”. Platforme so na ta način lahko nemudoma pregledale vsebino, založniki in izdajatelji pa zagotovili, da ne bodo nehote ponovno objavili “nevarnih neresnic”. Prvič smo bili priča tudi opozorilom na vsebine, ki naj bi spodkopavale zaupanje v partnerske ponudnike novic. TNI je prvič uporabil tudi novo tehnologijo preverjanja novic imenovano “Project Origin”, ki jo vodi koalicija BBC, CBC/Radio-Canada, Microsoft in The New York Times ter je predstavljala nov pristop v boju proti dezinformacijam z “odkrivanjem manipulacije vsebine” in “preverjanjem pristnosti vira vsebine”.

Čeprav so blagovne znamke in drugi tradicionalni kazalniki zaupanja še vedno pomembni, pa so “varuhi svobode tiska in demokracije” presodili, da to vendarle ni več dovolj za zagotavljanje legitimnosti vsebine objavljenih člankov. Spremenjeno ali sintetično gradivo je lahko namreč včasih videti, kot da prihaja iz uglednih novinarskih virov, zaradi česar je lahko lažno ali zavajajoče gradivo videti kot verodostojno. Hej, vse je potrebno preveriti. 

Vir:
https://variety.com/2020/biz/news/fake-news-us-presidential-election-1234704593/

Prišel je 3. november 2020

Zdelo se je, da bo takrat aktualni predsednik ZDA z lahkoto pometel s svojim šibkim protikandidatom, Demokratom Joem Bidenom. A ni bilo tako…

Že tako neverjetno močni koaliciji “varuhov svobode medijev” je pred volitvami pristopilo vedno več zanesljivih partnerjev. Od Associated Press, vse do The Washington Post. Prvo Nalogo so opravili z odliko. Ne zgolj, da so predsedniku ZDA ves čas volilne kampanje lepili različne oznake glede neverodostojnosti njegovih trditev, pač pa praktično speljali celotno medijsko kampanjo protikandidata Joea Bidena, kateremu se ni bilo potrebno niti pojaviti v javnosti. Zgolj nekajkrat je namreč kar iz udobja lastne kleti zmedeno nastopil pred kamerami, skrit v strahu pred nevarnim virusom. A ne tistim Kitajskim, pač pa pred virusom, ki bi imel lahko bistveno resnejše posledice za globalistično agendo. Virusom lastnih bebavih izjav, ki se lahko nenadzarovano širijo po družbenih omrežjih in ogrozijo njegovo zmago na volitvah. Trusted news initiative je tako, morda tudi z (malenkostno?) pomočjo Dominiona, ustoličil 46. predsednika ZDA. Kognitivno verjetno najšibkejšega predsednika v zgodovini . A vendarle, pod opravilno močno vprašljivo sposobnostjo aktualnega predsednika, je dejanskim vladarjem Združenih držav Amerike in sveta neprimerno lažje vladati.

Zmago nad suverenimi ZDA so “Big Tech” podjetja in socialna omrežja pod okriljem TNI “proslavila” z odstranitvijo takrat še vedno aktualnega predsednika ZDA iz socialnih omrežij. Popolna cenzura. Izključno v imenu demokracije, seveda. S tem so vsaj na simbolni, če ne že tudi na dejanski ravni pokazali, da so močnejši od vsake države.

Vir:
https://www.ebu.ch/news/2020/07/trusted-news-initiative-steps-up-global-fight-against-disinformation-and-targets-us-presidential-election

Problematika dezinformacij v zvezi s cepivi že v začetku leta 2019?

Priznam, leta 2019 nisem vedel, da bi bila anticepilska kampanja kaj posebej močna. Cepljen proti vsemu, tako kot celotna družina, se s to tematiko nisem niti najmanj ukvarjal. Zato še z večjim začudenjem retrospektivno opažam, da naj bi bilo to javno-zdravstveno področje, v očeh nekaterih, že takrat potrebno zaščititi pred lažnimi novicami nasprotnikov cepljenja. Marca leta 2019 je to problematiko javno izpostavil britanski minister za zdravje.

Vir:
https://www.bbc.com/news/health-47699791

Kot po naključju pa je konec istega leta, v Wuhanu na Kitajskem prišlo do izbruha nalezljive bolezni, zaradi katere se je dobesedno ustavil ves svet. Zdelo se je kot nepričakovana apokalipsa. Zdelo se je, da cepiv zoper to “kugo” še dolgo ne bo, če sploh bodo kdaj prišla na trg. Motili smo se. Prišla so. Bila so čisto nova, sveža, do tedaj povsem nedolžna v cepilni panogi. Prišla so v obliki mRNK tehnologije in vektorskih DNA cepiv, z vgrajeno “spike” (koničasto) beljakovino. Neverjetno, kako je znanost napredovala. V rekordnem letu dni od pojava neznanega virusa, katerega izvor še vedno ni znan, smo že dobili cepiva za katera smo bili najprej prepričani, da smo zaščiteni pred razvojem te neznane bolezni, nato, da smo zaščiteni pred hujšim potekom le-te, pa potem, da smo zaščiteni pred obiskom intenzivne nege ter na koncu, da smo skoraj s sto odstotno zaščiteni pred smrtjo zaradi okužbe s tem virusom. Sam sicer tem cepivom ljubkovalno in namenoma pravim “cepiva”, saj jih lahko tako imenujemo zgolj metaforično. Navdušenje necenzuriranega dela stroke pa je bilo nepopisno in ni pojenjalo, kljub vedno novim podatkom o neučinkovitosti “cepiv” predvsem zoper nove seve virusa ter kljub pomislekom o njihovi vprašljivi varnosti.

Na prvi pogled se res zdi, da je celotna svetovna zdravstvena in znanstvena stroka dejansko enotna v čaščenju tega svetega grala odrešitve.

A temu še zdaleč ni in nikoli ni bilo tako. Pojavljati se je namreč začelo vedno več uglednih znanstvenikov, virologov, nobelovcev, zdravnikov in profesorjev iz najprestižnejših univerz, kot so Oxford, Stanford in Harvard, ki so najprej javno podvomili v smiselnost ukrepov zapiranja družbe,  nato pa so se izpostavili še drugi ugledni zdravniki in znanstveniki, ki so si drznili tudi kritično razmišljati glede učinkovitosti in varnosti teh novih “cepiv” in “cepljenja” med pandemijo. In to celo javno!

Vir:
https://gbdeclaration.org/

No, kaj kmalu so bili te znanstveniki, virologi in epidemiologi utišani in po potrebi diskreditirani.  Trusted News Initiative je bila v boju za svobodo medijev in obrambo demokracije ponovno na delu. Namesto znanstvenih razprav, so se po vsem svetu pričele pojavljati skovanke, kot na primer “Zaupaj v znanost”, “Zaupaj stroki”. Vsakršen dvom v uradno predstavljeno znanstveno narativo in stroko je zamenjalo zaupanje. Znanstvena odkritja se več ne preverjajo. Znanost je padla na raven verovanja. Dogma. Nekaj v kar se ne dvomi in se ne zastavlja vprašanj, ker tako pač je. Tudi dokazi niso več potrebni. Še več, so nezaželjeni. Precejšnja ovira, vsaj za agnostike.

A vrnimo se za trenutek v leto 2019. Poleg opozoril o pojavu ekstremnega problema anticepilstva, na katerega je marca 2019 nejevoljno opozoril britanski minister za zdravje, se je ta grožnja v tistem letu tako stopnjevala, da je na hierarhični lestvici globalno-političnih groženj oziroma prioritet, ki jih je potrebno pod okriljem Trusted news initiative nemudoma nasloviti, po pomembnosti prehitela terorizem in zavzela primat, skupaj z bojem proti lažnim novicam v zvezi z volitvami v ZDA. Septembra 2019, torej le tri mesece pred poplavo posnetkov o padajočih ljudeh iz Wuhana, so namreč varuhi svobodnih novic izrecno izpostavili problematiko, ki bi se marsikomu takrat zdela povsem obskurna:  Velika tehnološka podjetja, “Big Tech”, naj ne bi storila dovolj za preprečevanje širjenja “lažnih novic” glede strahov o cepivih!

Vir:
https://www.bbc.com/news/technology-49615771https://www.bbc.com/news/technology-49615771

V času pandemije so se tako ponovno pričeli pojavljati iz časa ameriških volitev tako znani vzorci obnašanja množičnih medijev in družbenih omrežij. “Fact check” strani so zacvetele v vsem svojem sijaju. Praktično vsaka država je dobila svojo. Cenzura, omalovaževanje posameznih strokovnjakov, ki si drznejo misliti v neskladju z začrtano potjo posvečenih, zapiranje njihov računov socialnih in poslovnih omrežij, javno obračunavanje z njimi in grožnje z odvzemom licenc, vse to je postalo stalnica. V takšnem okolju stroki res ni težko bilo postati enotna. Na tem mestu velja poudariti izredno zanimivo dejstvo, ki ga morda marsikdo ne pozna. Predsednik in nekdanji izvršni direktor tiskovne agencije Reuters, James C. Smith, je obenem tudi glavni vlagatelj in član upravnega odbora farmacevtskega velikana Pfizer. Obenem se je gospod pridružil tudi Pfizerjevima odboroma za korporativno upravljanje ter znanost in tehnologijo. Novica, ki bi morala vsaj med novinarji dvigniti marsikatero obrv, je namesto tega, v zahodno-korporativni “svobodi medijev” ostala spregledana in povsem nezanimiva, čeprav te isti mediji in tiskovna agencija Reuters še naprej promovirajo Pfizerjeve izdelke ter neutrudno branijo farmacevtska podjetja pred kritikami, medetem ko vzporedno cenzurirajo vsa skeptična, a legitimna vprašanja ter celo znanstvene članke, ki ne gredo v prid narativu.

Zaznate morda kakšno navzkrižje interesov, ali gre v primeru Jamesa C. Smitha morda zgolj za dodatno okrepitev, s katero so se v obrambi pred objavo škodljivih novic, “v prestopnem roku” okrepili varuhi demokracije in svobode medijev?

Vir:
https://pharmaceuticalfraud.com/2021-12-03-reuters-chairman-is-pfizer-investor-board-member.html

In kako naprej?

Ko se usklajena ravnanja svetovne politike, necenzurirane stroke in korporativnih medijev tako prepletejo ter se njihova skupna narativa obenem tako oddaljuje od logike in zdrave pameti, se vsaj razmišljujoči ljudje začnejo spraševati, “kaj za vraga se tu dogaja?”.

V spektru tega dogajanja ne velja pozabiti, da imajo vsa ta “cepiva” zgolj EUA oziroma pogojna dovoljenja, po mojem prepričanju utemeljena izključno na korporativno-političnih političnih odločitvah. Zato je kriza Sars-CoV-2 že davno presegla zgolj zdravstveno problematiko. Celo več, vedno bolj se seli na področje geopolitike in prava. Da so ta “cepiva” sploh lahko dobila takšna dovoljenja, je bilo predhodno potrebno uskladiti kar nekaj dejanj.

Predpogoj za pridobitev pogojnih dovoljenj teh “cepiv” je bil, da se ustvari izredne razmere in diskreditira ter ljudem celo onemogoči dostop do obstoječih zdravil, ki bi lahko uspešno zdravila okužene s prvotno različico virusa. Vse to je bilo s pomočjo Trusted News Initiative in “fact check” internetnih strani doseženo. Sicer varni in polno registrirani zdravili, kot sta na primer Hidroksiklorokin in Ivermektin, sta nemudoma odpadli kot nevarni ali neučinkoviti, iz zadnjega zdravila pa se je začelo usklajeno javno posmehovanje v množičnih medijih in na družbenih omrežjih. V zahodnih državah so se za vsak slučaj sprejemali še odloki ali dekreti, s katerimi se je omejilo ali onemogočilo izdajanje zdravil, ki bi lahko pripomogla k uspešnemu zdravljenju okuženih z virusom SarS-CoV-2. Če bi namreč zoper virus Sars-CoV-2 obstajalo učinkovito, že preizkušeno zdravilo, pravno gledano, nobeno “cepivo” zoper ta virus ne bi moglo dobiti pogojnega dovoljenja. V Sloveniji smo bili morda iz previdnosti, med drugim priča celo omejitvi izdajanja navadnega antibiotika, ki ga poznamo pod imenom Sumamed, saj vsebuje azitromicin, ki lahko pravočasno prepreči še morebitne sekundarne bakterijske okužbe že tako izčrpanega imunskega sistema človeka.

Vir:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2035

Pogojna dovoljenja se “cepivom”počasi iztekajo. Če bodo imetniki dovoljenj želeli obdržati oziroma podaljšati ta dovoljenja ter jih še naprej prikazovati kot odrešitev, to ob vseh novicah, ki vendarle pricurljajo na dan več ne bo lahka naloga, kaj šele uvedba obveznega cepljenja. Ljudje se namreč kljub vsej cenzuri “prebujajo”. V zadnjih tednih smo tako priča, da se je v zgodbo vtkala nova nit: »prehajamo v endemično fazo«, naučiti se bomo morali živeti s SARS-COV-2. Kaj pa v resnici mislijo, ko rečejo “živeti z…”? Morda gre ob vsem nezadovoljstvu ljudi, ki je ponekod že eskaliralo v nasilje, zgolj za spuščanje tenzij, za preračunljivost. Nenadoma so pač začeli govoriti tisto kar želimo slišati. Bližamo se koncu te nočne more, prehajamo v endemično fazo. Takšna narativa se je ponovno usklajeno in istočasno začela pojavljati po dobršnem delu držav zahodne civilizacije.

Verjamete, da so nenadoma spregledali, čeprav nikoli ne priznajo, še manj pa popravijo lastne napake? Sam menim, da ni prišlo do nikakršnega spreobrnjenja. Med sociopatsko »elito« ni vesti, ni krivde, ni priznanja in ne nazadnje, nikoli tudi ni dovolj nedolžnega seva virusa, ki ne bi mogel mutirati v bolj strašljivi sev. Menim, da so spregledali zgolj to, da je potrebno napetosti v družbi nemudoma sprostiti. Na neki točki se je pač treba ustaviti. Tako je v vsaki vojni. Četudi vojska še tako dobro napreduje. Morda so vojaki utrujeni ali oskrbovalne poti več ne delujejo brezhibno. Če se ob tem še okupirani ljudje vse bolj upirajo, je nadvse smiselno, da si začasno zgolj utrdiš položaj. Če bi sedaj nadaljevali, se namreč lahko celotna, sicer nadvse uspešna kampanja, sesuje kot hišica iz kart.

Vir
https://www.zurnal24.si/zdravje/analiza-zacetek-konca-tako-bomo-ziveli-s-koronavirusom-379855

S človekovimi pravicami ni pogajanj

Utrujeni ljudje si bodo tako vsaj začasno malce oddahnili, marsikdo pa bo medtem tudi pozabil koliko temeljnih človekovih pravic in svoboščin mu je bilo v zadnjih dveh letih odvzetih. Morda bodo nekateri to spoznali, a se bodo raje prilagodili novemu načinu življenja z določenimi omejitvami, vse samo iz razloga naveličanosti. Zgolj zato, da bo že enkrat konec te moreče agonije. A to bi bila največja napaka, ki jo lahko državljani storimo. O temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah ni pogajanj. Te so nam dane. Še vedno so tudi zapisane v ustavi. Tisti, ki se morda veselijo, da zaenkrat na primer ne bo uveden PC protokol ali kaj podobnega, delajo hudo napako. Še vedno namreč ostaja takšen ali drugačen PCT in druga priporočila ter odloki z zapisanimi ukrepi, s katerimi se družbo prevzgaja v poslušne ljudi z močno omejenimi temeljnimi pravicami.

Če tiho pristanemo na kakršnokoli omejevanje človekovih pravic in svoboščin, si kot družba boljše, dostojnejše obravnave s strani »elit« niti ne zaslužimo. Cilj zato nikoli ne sme postati »živeti z nekaterimi omejitvami«, pač pa zgolj vrnitev v eno in edino normalnost, s spoštovanjem vseh človekovih pravic in svoboščin, ki so nam kot svobodnim ljudem zagotovljene z rojstvom. V takšen, vsem nam še ne tako dolgo nazaj samoumeven sistem pa nikakor ne spadajo dejanja kot so vsakodnevno palčkanje po nosu in »kodiranje« za vstop v trgovino, na koncert ali celo na delo, s katerimi pa smo v zadnjem letu in pol nekaterim izbrancem, tudi pri nas, kupili nepremičnine v, za običajnega človeka nepredstavljivih vrednostih. Če namreč na to pristanemo, smo podzavestno ali še huje, zavestno, podlegli masovni paranoji in vcepljanju strahu ter se naučili živeti na način, ki nam ne bi smel postati samoumeven. Nismo živina in nismo predmeti, da bi potrebovali kakršnekoli QR kode zato, da lahko svobodno živimo življenje. Sprejem takšnih omejitev bi pomenil popoln poraz humanizma.

Dokler se bodo takšne tabele kot je zgornja zdele družbeno sprejemljive, vedite, da smo še daleč od normalnosti.

Case closed: No legal basis for vaccine mandates

Thanks to the clear and comprehensive answers provided to me by the National competent authority, The Public Agency for Medicinal Products and Medical Devices, in accordance with Article 17 of the Regulation on Administrative Operations (Official Journal of the Republic of Slovenia, No 9/18, 14/20, 167/20 and 172/21), and in accordance with Freedom Of Information Act (Official Journal of the Republic of Slovenia, No. 51/06 – Official consolidated text, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – Decree of the US, 102/15 and 7/18), any further discussion about vaccine mandate against Sars-CoV-2, should immediately stop, as there is no legal basis for introducing such mandate.

Author: Domen Gorenšek,  Attorney at Law

As can be seen from the official replies provided by the JAZMP (Public Agency for Medicinal Products and Medical Devices ), there is currently no vaccine with a standard authorisation not only in Slovenia, but throughout the European Union. Moreover, clinical trials are currently still ongoing for each of the Sars-CoV-2 vaccines currently on the market. The fact is that, unless a member state of European Union wishes to completely dismantle the legal order and overturn international conventions and declarations, it has no valid legal basis for introducing compulsory vaccination against Sars-CoV-2. Indeed, if clinical trials of drugs or vaccines are still under way, any individual wishing to take part in such studies must, at most, be informed of this fact in advance and give his or her informed consent. Such consent must be freely given, without pressure, deception or other defects of will. Otherwise, in legal terms, the vaccination with Sars-CoV-2 vaccines constitutes unauthorised and illegal human experimentation.

More on this in the articles:

https://domengorenseklaw.com/2021/10/03/pogoj-cpt-za-vsako-ceno/ https://domengorenseklaw.com/2021/10/12/varnost-ucinkovitost-in-odgovornost/

The competent regulator has explicitly confirmed that all Sars-CoV-2 vaccines currently available in the territory of the Republic of Slovenia have passed all stages of the clinical trials necessary to obtain a conditional marketing authorisation (emphasis added). Furthermore, the content of the JAZMP replies makes it quite clear what this means and what are the further obligations of the holders of such authorisations. For example, we also officially learn that “for each COVID-19 vaccine, several clinical trials with different research objectives are running in parallel and are at different stages of development” and that “the pivotal clinical studies for the COVID-19 vaccines on which the conditional marketing authorisation is based are in Phase 3 clinical trials“. In view of the above, it is thus obvious that all the claims made by the exposed part of the science and medical profession, have clearly proved to be misleading to say the least, since from a pedestal of authority, we have never been officially told which phase of trials the Sars-CoV-2 vaccines are currently in, but have been treated to endlessly repeated phrases such as “trust the science”, “trust the profession”, “the vaccines are safe and effective”, “the vaccines are approved”. Of course they are, conditionally.

At this point in time, the safety and efficacy of Sars-CoV-2 vaccines can only be hoped for from an objective and legal point of view, as studies are underway to confirm or refute this. This has now finally been officially confirmed by the national regulator, which, alongside the EMA ( European Medicines Agency), is the only authority in the Republic of Slovenia, competent for the licensing of medicines and vaccines.

The “game of blackmail” about introducing any kind of vaccination mandates against Sars-CoV-2 must therefore, in my opinion, be brought to an end immediately. As regards the Comirnaty vaccine (Pfizer), the JAZMP’s reply states quite unequivocally that ‘the study is currently in phase 3‘ (emphasis added). The response further states that “the end of the study is defined as the date of the last visit of the last subject in the study. The study protocol dictates that subjects are followed up for 24 months after the second vaccination in order to determine the long-term safety of the vaccine. Current data indicate an estimated study end date of 2 May 2023” (emphasis added). With regard to Spikevax (Moderna), the JAZMP also explicitly stated that “the study is currently in Phase 3“. However, the end of the study is defined in the same way as the date of the last visit of the last subject in the study. The study protocol for that vaccine dictates that subjects are followed up for 24 months after the second vaccination, … “in order to determine the long-term safety of the vaccine. According to current data, the estimated end date of the study is 27 October 2022” (emphasis added). With regard to Vaxzevria (AstraZeneca), according to the reply of the Agency for Medicinal Products and Medical Devices, the estimated completion date of the study is 14 February 2023. It should be noted that the efficacy and safety study of this vaccine is also currently only in Phase 3.

What about the Janssen (J&J) vaccine? A multicentre, randomised, double-blind, placebo-controlled Phase 3 study is underway in the United States, South Africa and Latin America. The anticipated completion date of this study is 2 January 2023.

Concerning vaccination of pregnant and young women

As can be seen from the JAZMP response, there are no conclusive clinical data available for the use of covid-19 vaccines during pregnancy, as pregnant women were excluded from participation in the pivotal pre-marketing authorisation clinical studies” (emphasis added). The JAZMP goes on to state that pre-clinical studies have been conducted for each covid-19 vaccine and that “For none of the vaccines have pre-clinical animal data shown effects of the vaccine on female fertility, fetal and embryonic survival, or postnatal growth and development of the offspring“.

So we have preclinical animal studies that are not supposed to show any specific negative effects of vaccinating young women and pregnant women. We also have the hope that this will remain the case in humans. Indeed, the Agency goes on to state that “in view of the reassuring data from the pre-clinical toxicological studies, and taking into account that, according to the data collected so far, pregnant women are two to four times more likely to be at increased risk of a more severe course of covid-19 than non-pregnant women of the same age, an individual assessment of the balance of the benefits of vaccination over the potential risks to mother and foetus seems appropriate“.

With regard to vaccination of pregnant women, the Agency’s response also indicates that the benefit of vaccinating pregnant women should be assessed on an individual basis, particularly with regard to the potential for a more severe course of COVID-19 in each specific case. Furthermore, we learn that dedicated studies on the safety of COVID-19 vaccines in pregnant women were essentially planned in the post-marketing authorisation phase and that some studies are already actively ongoing. We also learn that prospective observational studies will assess pregnancy and birth outcomes in women exposed to covid-19 vaccine during pregnancy. The studies will include pregnant women from the general population who will be followed from enrolment until the end of pregnancy. Live births, stillbirths, terminations or miscarriages will be monitored. Live births will be followed from birth to 1 year of age.

We therefore have not only hope, but also ‘reassuring data’, what it ‘seems’ to be at the moment, preclinical animal studies and studies involving pregnant women from the general population, which are currently under way. In my opinion, given the fact that clinical trials are still ongoing, this is therefore a rather low, practically zero standard of proof on the basis of which anyone, especially the medical doctor or the Minister of Health, could directly call on pregnant women and young women to be vaccinated en masse, calling Sars-Cov-2 vaccines safe and effective for them.

What about children and minors?

The JAZMP has now also given an official answer to the question on the vaccination of minors with Sars-CoV-2 vaccines.
Among other things, the Agency states that “Vaxzevria (AstraZeneca) and COVID-19 Vaccine Janssen are not approved for use in children under 18 years of age“. These vaccines are therefore not even conditionally approved for use in minors.

More interesting answers

All pivotal clinical trials for these vaccines are still ongoing…” -JAZMP
All the expected completion dates of the trials are given in the answer to question 3”. -JAZMP
It should be noted that none of the pivotal clinical trials are conducted exclusively in the European Union, or rather the majority of the clinical trials mentioned are not conducted in the EU, but in the USA, Peru, Chile and the United Kingdom.” – JAZMP
The sheer volume of notified clinical trials makes it impossible to estimate when clinical trials will be completed in the European Union.” -JAZMP

Source:
https://www.reuters.com/article/factcheck-nuremberg-mandate-idUSL1N2ST1XP

Conclusion

There is currently no legal basis for introducing any kind of vaccine mandates against Sars-CoV-2- Compulsory vaccination, even indirectly, would legally mean that many rights and freedoms of the citizen are taken away or restricted, if one does not want to be part of phase 3 clinical trials. This is, of course, contrary to Article 18 of the Constitution of the Republic of Slovenia, contrary to the Universal Declaration of Human Rights, contrary to the Oviedo Convention and its protocols, The Declaration of Helsinki and even contrary to the Nuremberg Code itself.

Source:
https://www.fhi360.org/sites/default/files/webpages/RETC-CR/en/RH/Training/trainmat/ethicscurr/RETCCREn/pr/Contents/SectionVI/b6sl69.htm

Link to the Agency’s full replies in Slovenian:

https://domengorenseklaw.com/2021/12/18/konec-je-jasna-vprasanja-in-tokrat-povsem-jasni-odgovori/

It is over. The spin of the profession, the media and politics should stop immediately.

“DRUGI POZIV WHO: PROSIMO, NE CEPITE PROTI OMICRONU”

Geert Vanden Bossche je doktoriral na Univerzi v Gentu v Belgiji ter nato iz virologije na Univerzi Hohenheim v Stuttgartu, Nemčija. Bil je zaposlen kot profesor na univerzah v Belgiji in Nemčiji. Po končani akademski karieri se je pridružil več podjetjem za proizvodnjo cepiv (GSK Biologicals, Novartis Vaccines, Solvay Biologicals) in opravljal različne funkcije na področju raziskav in razvoja cepiv ter poznega razvoja cepiv. Nato se je pridružil ekipi Global Health Discovery fundacije Billa in Melinde Gates v Seattlu (ZDA) ter nato Globalnemu združenju za cepiva in cepljenje (GAVI) v Ženevi kot višji vodja programa za ebolo. Po delu za GAVI se je pridružil Nemškemu centru za raziskave okužb v Kölnu kot vodja urada za razvoj cepiv.

14.01.2022

V nadaljevanju tega zapisa objavljam prevod njegovega javnega poziva Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).*

“kolegi iz SZO, mislim, da je napočil čas za priznanje, da je bil program množičnega cepljenja, ki ste ga predlagali z namenom, da bi končali pandemijo COVID-19, popolnoma neuspešen. Na začetku letošnjega leta sem vas pozval, da začnete znanstveno razpravo o morebitnih tveganjih množičnega cepljenja s temi cepivi – sredi pandemije. Na to zahtevo nisem prejel nobenega odgovora. Kmalu zatem pa mi je eden najbolj priznanih vakcinologov na tem planetu napisal elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal; “cepljenje s temi cepivi bi samo vzgojilo nove različice, vendar ni smiselno, da bi “plaval proti toku”, ker me tako ali tako nihče ne bi poslušal. Upam, da bodo cepiva druge generacije rešila problem.”

Zato sem vam želel sporočiti, da si ne morete privoščiti ne upoštevati mnenja ljudi, ki imajo dolgoletno strokovno znanje in izkušnje z različnih relevantnih področij, povezanih s to pandemijo: virologije, imunologije, vakcinologije, evolucijske biologije, epidemiologije, zoonoz in podobno. Medtem ko smo nekateri napovedovali, da bo množično cepljenje s temi cepivi sredi pandemije neizogibno privedlo do širjenja bolj nalezljivih različic, so vaši vodilni znanstveniki pridigali poenostavljeno mantro, ki je v tem, da bolj kot bomo cepili, manj se bo virus razmnoževal in manjša bo verjetnost, da se bodo pojavile nove različice. Posledice teh poenostavljenih in napačnih stališč so, da imamo danes opravka s prevladujočim kroženjem virusa Omicron, najbolj nalezljive različice SARS-CoV-2, ki smo ji bili priča do sedaj.

Glede na to, da imamo opravka s številnimi sevi, ki krožijo ter številnimi njihovimi podrazličicami, glede na dejstvo, da so stopnje okužb zelo visoke in da imamo verjetno že več živalskih populacij, ki služijo kot rezervoar za virus, je verjetnost, da se virusne različice zdaj rekombinirajo in ustvarjajo reasortimente znotraj enega in istega gostitelja, vse bolj verjetna. To pomeni, da bo vedno težje izslediti izvor novih sevov in da bo še težje napovedati značilnosti teh novih sevov v smislu kužnosti, virulence, patogenosti in tudi v smislu odpornosti na cepilna protitelesa ali na cepiva na splošno.

Vir:
https://www.voiceforscienceandsolidarity.org/videos-and-interviews/second-call-to-who-please-dont-vaccinate-against-omicron

Jasno pa je, da bodo morale biti te nove različice bolj nalezljive, kot je na primer različica Omicron, če bodo hotele preživeti v okolju z visokim imunskim pritiskom na ravni populacije. Vendar pa varianta Omicron ponuja zelo dobro priložnost, saj je pridobila precejšnjo stopnjo odpornosti proti cepilnim protitelesom, kar pomeni, da je malo verjetno, da bodo cepilna protitelesa premagala prirojena protitelesa, kar je zelo dobra novica. Vemo namreč, da lahko prirojena protitelesa ščitijo pred SARS-CoV-2. O tem so večkrat poročali v znanstveni literaturi. Vemo tudi, da je mogoče prirojena protitelesa stimulirati, zato lahko celo izboljšajo prepoznavanje in zaščito pred virusom. Prirojena protitelesa je mogoče usposobiti, tako kot je mogoče usposobiti druge prirojene imunske efektorje, in sicer s ponavljajočo se izpostavljenostjo tako imenovanim molekularnim vzorcem, povezanim s patogeni. To pravzaprav nazorno kažejo podatki, ki jih je objavila Agencija za zdravstveno varnost Združenega kraljestva, prej Public Health England, iz katerih izhaja, da se je v bistvu s staranjem patogena in z večjo izpostavljenostjo le-temu, število primerov pri necepljenih ljudeh dramatično zmanjšalo, in to celo do te mere, da bi učinkovitost cepiva lahko postala negativna. Vse več je tudi dokazov, da lahko spodbuditev prirojenih protiteles kot posledica naravne okužbe okrepi odpravo okužbe same in da lahko spodbujena adaptivna imunost, zlasti indukcija spominskih celic T, tudi kot posledica naravne okužbe, odpravi oziroma prepreči razvoj bolezni.

Zaradi povečane odpornosti seva Omicron proti protitelesom, ki so bila pridobljena s cepljenjem, se prirojena protitelesa sprostijo in zdaj lahko cepljenim omogočijo, da virus odstranijo, nadzorujejo prenos virusa in povzročijo dramatično zmanjšanje stopnje virusnih okužb, tako kot to počno zdravi necepljeni ljudje. Z drugimi besedami, odpornost proti virusu Omicron dejansko pomeni, da pri cepljenih osebah sprostimo ogromno sposobnost sterilizacijske imunosti, saj cepljene osebe dejansko ponovno pridobijo popolno funkcionalnost svojih prirojenih imunskih protiteles. To bo seveda privedlo do čredne imunosti, saj čredna imunost zahteva, da vzbudimo takšno vrsto imunosti, ki lahko sterilizira virus in dramatično zmanjša prenos. To bi tudi pomenilo, da bi s sprostitvijo te ogromne zmogljivosti sterilizacijske imunosti pri cepljenih, po zagotovo zelo izrazitem vzponu nalezljivih primerov, prišlo do hitrega upada tega vala. Prav tako bi se hitro zmanjšalo število primerov bolezni in, kar je še pomembneje in bolj dramatično, zmanjšalo bi se število težkega poteka bolezni. Zdaj vemo, da pri (zmernih) boleznih, po okrevanju razvijete pridobljeno imunost, ki je dolgotrajna in vas bo zaščitila. Tistih nekaj primerov težkega poteka bolezni pa moramo seveda zdraviti – to smo vedno govorili.

Vir:
https://rumble.com/vpgl50-dr.-geert-vanden-bossche-explains-how-mass-vaccination-w-leaky-vaccines..html

Zavedati se moramo, da je Omicron dejansko bolj ali manj uporaben kot živo oslabljeno cepivo in da gre v tem primeru za edinstveno priložnost. Dejstvo, da lahko sprostimo sterilizacijsko sposobnost cepljenih oseb zaradi povečane odpornosti  Omicrona na protitelesa pridobljena s cepljenjem, ta v tem primeru namreč niso sposobna premagati prirojenih protiteles, nam lahko ponudi edinstveno priložnost, da dosežemo čredno imunost ali začnemo graditi čredno imunost. Zato je izredno pomembno, da pustimo ljudi pri miru, da pustimo otroke pri miru in da pustimo virusu, da se širi.  v tem času ne bi smeli izvajati cepljenja in ne zapirati družbe.

Če bomo nadaljevali s cepljenjem v času ko prevladuje sev Omicron, bomo ljudem odvzeli priložnost, da ustvarijo čredno imunost. Njihov imunski sistem bi ob okužbi namreč sprostil prirojena protitelesa. Tako bi dejansko ustvarili protitelesa proti spike beljakovini in zlasti proti domeni za vezavo receptorjev te Omicron spike beljakovine.

Vir:
https://rumble.com/vpgl50-dr.-geert-vanden-bossche-explains-how-mass-vaccination-w-leaky-vaccines..html

Vemo, da je ta domena, ki veže receptorje, že doživela številne ali več pomembnih mutacij. Če bomo torej ponovno izvedli popoln pritisk na to domeno, obstaja velika verjetnost, da bomo s tem spodbudili različice, ki bodo za vstop v celico lahko uporabljale receptor, ki se razlikuje od ACE-2. In vemo, da SARS-CoV-2 to zmore, saj je bilo že opisano, da lahko SARS-CoV-2 za vstop v celico uporabi receptorje, ki niso ACE-2. Vendar ta način vstopa, ta alternativni način vstopa v celico, doslej ni bil ravno zaželen način vstopa virusa v celice. Virus pa bi potreboval le eno ali dve mutaciji, da bi ti alternativni receptorji postali prednostni receptorji za vstop virusa.

Z množičnim cepljenjem proti virusu Omicron bomo morda ustvarili zadosten imunski pritisk na nalezljivost virusa, da bodo različice, ki lahko vstopijo v celico prek alternativnega receptorja, dobile konkurenčno prednost in bodo lahko postale prevladujoče v populaciji. To bi bilo precej katastrofalno, saj bi to pomenilo, da imamo protitelesa, ki se še vedno močno vežejo na virus, na domeno za vezavo receptorja, vendar pa ne morejo več nevtralizirati virusa, saj bo virus zdaj za vstop v celico uporabil drugo domeno, ki se razlikuje od domene, ki jo protitelesa blokirajo.

Takšna situacija je pravzaprav učbeniški primer, kako izzoveš s strani lastnih protiteles odvisno okrepitev bolezni (ADE). To bi pomenilo, da bi takšna situacija, ko je virus prekrit s protitelesi, ki se močno vežejo, vendar ga ne morejo nevtralizirati, v bistvu vodila oziroma bi bila podobna situaciji, ko virus pridobi višjo stopnjo virulence. To bi lahko povzročilo katastrofalne posledice, pred katerimi sem svaril na začetku tega leta. Vemo, da se industrija že pripravlja na množično cepljenje proti virusu Omicron. Ker bi to po mojem skromnem mnenju potencialno lahko bila – z veliko verjetnostjo – prava katastrofa, moramo preprečiti, da bi se kaj takega zgodilo.

Zato je jasno, da bodo nosilci odločitev v vaši organizaciji, Svetovni zdravstveni organizaciji, odgovorni za dramatične posledice, ki bi jih lahko povzročil ta biološki poskus na ljudeh, če ne bodo sprejeti takojšnji ustrezni ukrepi. Zato upam, da boste tokrat zelo resno upoštevali moje opozorilo.

Hvala.”

Originalno besedilo najdete na povezavi: https://www.voiceforscienceandsolidarity.org/videos-and-interviews/second-call-to-who-please-dont-vaccinate-against-omicron
Več o avtorju besedila in vir naslovne fotografije: https://www.voiceforscienceandsolidarity.org/authors/geert-vanden-bossche
*poudarki so dodani

“MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, ČAS JE ZA PRIZNANJE NEUSPEHA”

Tako se glasi naslov odprtega pisma, katerega prevod v celoti objavljam v tokratnem zapisu. Odprto pismo je dne 06.01.2022 objavil profesor Udi Qimron, sicer vodja oddelka za mikrobiologijo in imunologijo na Univerzi v Tel Avivu ter eden vodilnih izraelskih imunologov.

11.0.2022

Na koncu je resnica vedno razkrita in resnica o politiki v zvezi s koronavirusom se pričenja razkrivati. Ko se uničujoči koncepti sesuvajo eden za drugim, nam ne preostane drugega kot, da strokovnjakom, ki so vodili obvladovanje pandemije rečemo – povedali smo vam.

Z dveletno zamudo ste končno spoznali, da respiratornega virusa ni mogoče premagati in da je vsak takšen poskus obsojen na neuspeh. Tega sicer ne priznavate, saj v zadnjih dveh letih niste priznali skoraj nobene napake, toda za nazaj je jasno, da ste bili pri skoraj vseh svojih ukrepih v celoti neuspešni, zato celo mediji že težko prikrivajo vašo sramoto.

Kljub dolgoletnemu preučevanju in znanstvenim spoznanjem niste hoteli priznati, da okužba prihaja v valovih, ki sami po sebi izzvenijo. Vztrajali ste pri tem, da vsak upad vala pripišete izključno svojim dejanjem in tako z lažno propagando “premagate kugo”. In spet ste jo premagali in spet, in spet, in spet, in spet.

Niste hoteli priznati, da je množično testiranje neučinkovito, čeprav je to izrecno navedeno v vaših lastnih načrtih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih (“Načrt pripravljenosti zdravstvenega sistema na pandemijo gripe, 2007”, str. 26).

Niste hoteli priznati, da prebolevnost bolj ščiti kot cepivo, čeprav so prejšnja spoznanja in opažanja pokazala, da je verjetnost okužbe pri ne prebolelih cepljenih ljudeh večja kot pri prebolelih. Niste hoteli priznati, da so cepljeni prenašalci virusa, čeprav je bilo to opažano. Tako ste upali, da boste s cepljenjem dosegli čredno imunost – in tudi to vam ni uspelo.

Vztrajali ste pri neupoštevanju dejstva, da je bolezen več desetkrat nevarnejša za rizične skupine in starejše odrasle kot za mlade, ki ne spadajo v rizične skupine, kljub temu, da ste bili že leta 2020 seznanjeni s temi podatki, ki ste jih prejeli iz Kitajske.

Niste hoteli sprejeti “Barringtonske deklaracije”, ki jo je podpisalo več kot 60.000 znanstvenikov in zdravstvenih delavcev, ali drugih programov, ki temeljijo na zdravi pameti. Namesto tega ste se odločili, da jih boste zasmehovali, obrekovali, izkrivljali in diskreditirali. Namesto pravih programov in ljudi ste izbrali strokovnjake, ki niso ustrezno usposobljeni za obvladovanje pandemije (fiziki kot glavni vladni svetovalci, veterinarji, varnostniki, medijsko osebje in tako naprej).

Niste vzpostavili učinkovitega sistema za poročanje o neželenih učinkih cepiv, poročila o neželenih učinkih, pa so bila celo izbrisana z vaše strani na Facebooku. Zdravniki se izogibajo povezovanju stranskih učinkov s cepivom, da jih ne bi preganjali, kot ste preganjali nekatere njihove kolege. Prezrli ste številna poročila o spremembah intenzivnosti menstruacije in časa menstrualnega cikla. Skrili ste podatke, ki omogočajo objektivne in pravilne raziskave (odstranili ste na primer podatke o potnikih na letališču Ben Gurion). Namesto tega ste se odločili za objavo neobjektivnih člankov skupaj z visokimi vodstvenimi delavci družbe Pfizer o učinkovitosti in varnosti cepiv.

NEPOPRAVLJIVA ŠKODA ZAUPANJU

Vendarle ste z višine svoje vzvišenosti prezrli tudi dejstvo, da bo na koncu resnica razkrita. In začela se je razkrivati. Resnica je, da je zaupanje javnosti v vas padlo na najnižjo raven doslej, vi pa ste spodkopali svoj status avtoritete. Resnica je, da ste zapravili na stotine milijard šeklov brez uspeha – za objavljanje ustrahovanja, za neučinkovite teste, uničujoče »lockdowne« in za motenje rutine življenja v zadnjih dveh letih.

Uničili ste izobraževanje naših otrok in njihovo prihodnost. Zaradi vas so se otroci počutili krive, prestrašene, začeli so kaditi in piti, postali so zasvojeni, opustili šolanje in postali prepirljivi, kar potrjujejo ravnatelji šol po vsej državi. Škodovali ste preživetju ljudi in gospodarstvu, kršili človekove pravice ter škodovali duševnemu in telesnemu zdravju ljudi.

Obrekovali ste kolege, ki se vam niso podredili, ljudi ste obrnili drug proti drugemu, razdelili družbo in polarizirali diskurz. Ljudi, ki so se odločili, da se ne bodo cepili, ste brez kakršne koli znanstvene podlage označili za sovražnike družbe in razširjevalce bolezni. Brez primere ste spodbujali drakonsko politiko diskriminacije, odrekali pravico do svobodne zdravstvene izbire ljudi, vključno otrok, brez vsakršne epidemiološke utemeljitve.

Ko primerjate svojo uničevalno politiko z zdravo politiko nekaterih drugih držav, lahko jasno vidite, da je opustošenje, ki ste ga povzročili, virusu dodalo le še dodatne žrtve poleg ranljivih. Gospodarstvo, ki ste ga uničili, brezposelnost, ki ste jo povzročili in otroci, katerih izobraževanje ste onemogočili, so samo presežne žrtve vaših dejanj.

Trenutno ni nobene zdravstvene krize, vendar pa takšno stanje zaradi želje po moči, po obvladovanju proračuna in zaradi želje po nadzoru gojite in vzdržujete že dve leti. Edino izredno stanje je zdaj to, da še vedno določate ter usmerjate politične odločitve pri čemer imate na razpolago ogromna proračunska sredstva za propagando in inženiring zavesti, namesto da bi ta sredstva usmerili v krepitev zdravstvenega sistema.

To izredno stanje se mora končati!

Profesor Udi Qimron, Medicinska fakulteta Univerze v Tel Avivu

*Profesor Ehud Qimron, je vodja oddelka za mikrobiologijo in imunologijo na Univerzi v Tel Avivu in eden vodilnih izraelskih imunologov.https://english.tau.ac.il/profile/ehudq

Originalno besedilo najdete na povezavi:
https://www.mako.co.il/news-columns/2022_q1/Article-dfd99ca599e2e71026.htm

KONEC JE – Jasna vprašanja in tokrat povsem jasni odgovori

… ali, ko morata tudi “stroka” in politika obmolkniti glede obveznega cepljenja zoper Sars-CoV-2

18.12.2021

Piše: Odvetnik Domen Gorenšek

Zahvaljujoč tokrat jasnim in obširnim odgovorom, ki jih je podal pristojni regulator – Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, so iz pravnega vidika nepotrebne vsakršne nadaljnje razprave o obveznosti cepljenja zoper Sars-CoV-2, o tem ali obstaja “pravica do necepljenja” ali podobni bistorumni nesmisli.

Kot je razvidno iz prejetih, uradnih odgovorov JAZMP, ne le na območju Republike Slovenije, pač pa na celotnem območju Evropske unije trenutno ne obstaja cepivo, ki bi imelo standardno dovoljenje. Še več, za vsako izmed cepiv zoper Sars-CoV-2 so trenutno še vedno v teku klinična preskušanja. Dejtvo tako je, da v kolikor posamezna država Evropske unije ne želi povsem razgraditi pravnega reda in povoziti mednarodnih konvencij ter deklaracij, nima nikakršne veljavne pravne podlage za uvedbo obveznega cepljenja zoper Sars-CoV-2. Če so namreč še vedno v teku klinična preskušanja zdravil ali cepiv, mora biti vsak posameznik, ki želi sodelovati v takšnih študijah, o tem dejstvu kvečjemu predhodno obveščen in podati informirano soglasje. Takšno soglasje pa mora biti podano na podlagi svobodne odločitve, brez pritiska, prevare ali drugih napak volje. V nasprotnem primeru gre pravno gledano, v primeru cepljenja s cepivi zoper Sars-CoV-2 za izvedbo nedovoljenih poskusov na ljudeh. Več o tem v člankih:

https://domengorenseklaw.com/2021/10/03/pogoj-cpt-za-vsako-ceno/

https://domengorenseklaw.com/2021/10/12/varnost-ucinkovitost-in-odgovornost/

Odgovori Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke

Skladno s 17. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20 in 172/21) sem s strani JAZMP dne 17.12.2021 prejel še odgovore na preostala vprašanja, ki sem jih zastavil v okviru zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 11. 2021.

Pristojni regulator je izrecno potrdil, da so vsa cepiva zoper Sars-CoV-2, ki so trenutno dostopna na območju Republike Slovenije, prestala vse faze kliničnih preskušanj, potrebne za pridobitev pogojnega dovoljenja za promet (poudarek dodan). Nadalje iz vsebine odgovorov JAZMP povsem jasno izhaja kaj to pomeni in kakšne so nadaljnje obveznosti imetnikov takšnih dovoljenj.  Tako na primer tudi uradno izvemo, da “za vsako cepivo proti COVID-19 vzporedno poteka več kliničnih preskušanj z različnimi cilji raziskav in so v različnih fazah razvoja” ter, da se “osrednje klinične študije za cepiva proti COVID-19, na katerih temelji pogojno dovoljenje za promet, nahajajo v kliničnih preskušanjih faze 3″. Glede na navedeno je tako očitno, da so se vsa zatrjevanja izpostavljenega dela stroke očitno izkazala najmanj za zavajanje, saj s piedestala avtoritete, v zadnjem letu nikoli ni bilo uradno povedano v kateri fazi preskušanj se trenutno nahajajo cepiva zoper Sars-CoV-2, pač pa smo bili ves čas deležni zgolj neskončno ponavljajočih se fraz, kot na primer “zaupaj znanosti”, “zaupaj stroki”, “cepiva so varna in učinkovita”, “cepiva so odobrena”. Seveda so, pogojno.

V varnost in učinkovitost cepiv zoper Sars-CoV-2  lahko v tem trenutku objektivno ter s pravnega vidika še vedno kvečjemu le upamo, saj so v teku ustrezne študije, ki bodo to potrdile ali ovrgle.

To je namreč sedaj končno tudi uradno potrdil državni regulator, ki je, poleg EMA, v Republiki Sloveniji edini pristojen za izdajo dovoljenj zdravilom in cepivom. “Igre” z izsiljevanjem o ceopljenju zoper Sars-CoV-2 mora biti tako po mojem mnenju nemudoma konec.

Glede cepiva Comirnaty (Pfizer) je tako JAZMP v odgovoru povsem nedvoumno zapisal, da se “študija trenutno nahaja v fazi 3” (poudarek dodan).  Nadalje je v odgovoru še zapisal, da je “zaključek študije definiran kot datum zadnjega obiska zadnjega preiskovanca v študiji. Protokol študije narekuje sledenje preiskovancev 24 mesecev po drugem cepljenju, z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti cepiva. Po trenutnih podatkih je ocenjen datum zaključka študije 2. maj 2023(poudarek dodan).

Glede cepiva Spikevax (Moderna) je JAZMP prav tako izrecno navedel,  da se “študija trenutno nahaja v fazi 3″. Zaključek študije pa je enako definiran in sicer kot datum zadnjega obiska zadnjega preiskovanca v študiji. Protokol študije navedenega cepiva narekuje sledenje preiskovancev 24 mesecev po drugem cepljenju, …”z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti cepiva. Po trenutnih podatkih je ocenjen datum zaključka študije 27. oktober 2022” (poudarek dodan).

V zvezi s cepivom Vaxzevria (AstraZeneca), je skladno z odgovorom Agencije za zdravila in medicinske pripomočke predviden datum zaključka študije na dan 14. februar 2023. Ob tem velja poudariti, da se tudi študija učinkovitosti in varnosti tega cepiva trenutno nahaja šele v 3. fazi.

Kako pa je s cepivom Janssen? V Združenih državah Amerike, Južni Afriki in v državah Latinske Amerike poteka multicentrična randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana študija 3. faze. Predviden datum zaključka te študije pa je 2. januar 2023.

Glede cepljenja nosečnic in mladih žensk

Kot je razvidno iz odgovora JAZMP,za uporabo cepiv proti covid-19 med nosečnostjo ni na voljo prepričljivih kliničnih podatkov, saj so bile nosečnice izključene iz sodelovanja v osrednjih kliničnih študijah, ki so potekale pred pridobitvijo dovoljenja za promet” (poudarek dodan). V nadaljevanju sicer JAZMP navede, da so bile za vsako cepivo proti covid-19 izvedene predklinične študije in, da “Pri nobenem cepivu predklinični podatki na živalih niso pokazali učinkov cepiva na plodnost samic, preživetje zarodka in ploda, ali po porodu na rast in razvoj potomcev“. Imamo torej predklinične študije na živalih, ki naj ne bi pokazale kakšnih posebnih negativnih učinkov cepljenja mladih žensk in nosečnic. Imamo pa tudi upanje, da bo tako ostalo tudi pri ljudeh. Agencija namreč v nadaljevanju navede,  da “glede na pomirjujoče podatke iz predkliničnih toksikoloških študij in upoštevajoč, da so po do sedaj zbranih podatkih nosečnice dva do štirikrat bolj izpostavljene povečanemu tveganju za hujši potek bolezni covid-19 kot enako stare ne-noseče ženske, se zdi primerna individualna ocena razmerja koristi cepljenja nad morebitnimi tveganji za mater in plod.

v zvezi s cepljenjem nosečnic, iz odgovora agencije izvemo tudi, da je potrebno korist cepljenja nosečnic oceniti individualno in sicer predvsem v zvezi z možnostjo za hujši potek bolezni COVID-19 v posameznem konkretnem primeru.

Nadalje izvemo, da so bile namenske študije varnosti cepiv proti covid-19 pri nosečnicah v osnovi načrtovane v fazi po pridobitvi dovoljenja za promet in, da nekatere študije že aktivno potekajo. Nadalje izvemo tudi, da bodo v prospektivnih observacijskih študijah ocenili izide nosečnosti in poroda pri ženskah, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene cepivu proti covid-19. V študije se vključuje nosečnice iz splošne populacije, ki bodo spremljane od vpisa do konca nosečnosti. Spremljali bodo živorojenost, mrtvorojenost novorojenčkov, prekinitev nosečnosti ali spontani splav. Živorojene novorojenčke bodo spremljali od rojstva do 1 leta starosti.

Razpolagamo torej ne le z upanjem, pač pa tudi s “pomirjujočimi podatki“, s tem kar se pač trenutno “zdi“, s predkliničnimi študijami na živalih in s študijami, v katere so vključene nosečnice iz splošne populacije ter so trenutno v teku. Po mojem mnenju in kar je seveda logično glede na dejstvo, da so klinična preskušanja še v teku, gre vendarle torej za precej nizek, praktično ničen dokazni standard, na podlagi katerega bi lahko kdorkoli, še posebej pa stroka in minister za zdravje, neposredno pozival nosečnice in mlade ženske k množičnem cepljenju na ta način:

Vir: del tiskovne konference vlade RS

Kaj pa otroci in mladoletniki?

JAZMP je sedaj podal tudi uraden odgovor na vprašanje glede cepljenja s cepivi zoper Sars-CoV-2 mladoletnikov. Med drugim agencija navede, da”Cepivi Vaxzevria (AstraZeneca) in COVID-19 Vaccine Janssen nista odobreni za uporabo pri mlajših od 18 let“. Navedini cepivi torej nista niti pogojno odobreni za uporabo na mladoletnikih. Glede na navedeno in dejstvo, da je Zdravstveni inšpektorat doslej ugotovil 87 primerov cepljenja mladoletnih z vektorskima cepivoma, je po mojem mnenju skrajni čas, da primere v resno obravnavo prevzamejo pristojni organi. Ob tem naj zgolj dodam, da Zdravniška zbornica Slovenije, kateri je Zdravstveni inšpektorat predal ugotovitve in najverjetneje tudi ustrezno dokumentacijo, ni eden izmed organov, ki jih imam v mislih. 
 

Vir:
https://www.delo.si/novice/slovenija/vec-okuzb-in-smrti-je-med-necepljenimi/

In zaključek?

Vir: MMC/TVSLO

Vsa osrednja klinična preskušanja za omenjena cepiva še vedno potekajo…”. –JAZMP

Vsi predvideni datumi zaključkov preskušanj so navedeni v odgovoru na 3. vprašanje. Ob tem velja poudariti, da nobeno osrednje klinično preskušanje ne poteka izključno v Evropski Uniji, oziroma večina omenjenih kliničnih preskušanj ne poteka v EU, temveč v ZDA, Peruju, Čilu ter Združenem Kraljestvu.”  – JAZMP

“Zaradi samega številčnega obsega priglašenih kliničnih preskušanj je tako nemogoče oceniti, kdaj bodo klinična preskušanja na območju Evropske Unije zaključena.” -JAZMP

 

Konec je. Konec je sprenevedanja stroke, medijev in politike. Konec je s kakršnokoli možnostjo predpisati obvezno cepljenje, tudi posredno, saj bi to pravno pomenilo, da so državljanu odvzete ali omejene marsikatere pravice in svoboščine, v kolikor ne želi biti del kliničnih poskusov v fazi 3. To pa je seveda v nasprotju z 18. členom Ustave RS, v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, z Ženevsko konvencijo, Oviedsko konvencijo s protokoli in celo s samim Nürnberškim kodeksom.

Več o tem katere svoboščine bi laho bile necepljenim zoper Sars-CoV-2 kršene na:https://domengorenseklaw.com/2021/09/26/moznost-uvedbe-obveznega-cepljenja-zoper-virus-sars-cov-2-vprasanje-z-vidika-dejanskega-stanja-ter-pravne-podlage/

Vir:
https://www.reuters.com/article/factcheck-nuremberg-mandate-idUSL1N2ST1XP

JAZMP je med drugim in poleg že predstavljenega v nadpisanem, navedel, da se kljub temu, da je na voljo že sorazmerno veliko podatkov o kratkoročni do srednjeročni učinkovitosti cepiv proti covid-19, podatki o dolgoročni učinkovitosti cepiv še zbirajo in dopolnjujejo s podatki iz študij faze 4 in, da se bo preiskovancem v osrednjih kliničnih preskušanjih faze 3 sledilo do 2 leti (za cepiva Comirnaty, Spikevax, Janssen) oz. do 1 leta (Vaxzevria) po prejetju drugega oz. zadnjega odmerka cepiva, z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti in učinkovitosti. Poleg podatkov o trajanju zaščite proti okužbi s SARS-CoV-2 bodo izsledki osrednjih in drugih kliničnih preskušanj vsebovali tudi podatke o stopnji učinkovitosti cepiv pri imunsko oslabljenih ljudeh, nosečnicah, in ali cepiva preprečijo asimptomatsko okužbo. Nadalje JAZMP navede, da bodo poleg kliničnih preskušanj v sklopu pridobitve dovoljenja za promet, tudi neodvisne študije cepiv proti covid-19, ki jih usklajujejo organi EU, in podatki iz opazovalnih raziskav dali tudi več informacij o dolgoročni varnosti in učinkovitosti/koristi cepiva za splošno populacijo.

Verjetno mi ni treba posebej pojasnjevati, zakaj poudarjam besede, kot so “bodo“, “je v teku“, “so v teku“, “zdi se“, “dosedanji pomirjujoči podatki” in podobno. Vse to namreč pomeni, da so klinični poskusi v teku in, da se sočasno zbirajo podatki, ki še niso znani. To pa je bistveno, saj s tem odpade tudi predpogoj za kakršnokoli abotno razpravo ali celo poskus uvedbe obveznega cepljenja s cepivi zoper SarS-CoV-2 in enačenje le-teh z običajnimi cepivi.

Lahko se sprejme novela Zakona o nalezljivih boleznih, lahko se razglasi epidemijo kljub upadanju števila okuženih in hospitaliziranih, kar se mene tiče se lahko razglasi tudi izredno stanje. Bistveno je, da se ustavnopravno ne more uvesti obveznega cepljenja. Po dveh letih je skrajni čas, d se zdravstvena stroka znova posveti pacientom. Tistim, ki imajo druge, morda resnejše bolezni. V zvezi s Sars-CoV-2, pa naj se končno zagotovi zgodnje zdravljenje, zaščiti ranljive, predvsem v bolnišnicah in domovih za starejše občane in se preneha s sejanjem strahu, saj so negativne posledice v družbi že vidne, te pa se bodo le še stopnjevale.

Naj tokrat za zaključek citiriam slovenskega pravnika, filozofa in publicista, prof.dr. Boštjana M. Zupančiča: " Kakšna pravna neumnost je zdaj to, da “ne obstaja pravica do necepljenja”? Ne obstaja pravica ne biti neumen?

JASNA VPRAŠANJA IN (NE)JASNI ODGOVORI

…, ki pa veliko povedo.

Piše: Odvetnik Domen Gorenšek

Dne 24.11.2021 sem na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), skladno z relevantnimi določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), naslovil vprašanja ter naslovni organ izrecno zaprosil za podajo natančnih odgovorov. Dan zatem, sem na Agenciji poslal elektronsko sporočilo, v katerem sem se poleg določb ZDIJZ skliceval še na Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20 in 172/21), na podlagi katere so pristojni organi dolžni odgovoriti na zastavljena vprašanja v zadevah iz svoje pristojnosti.

Kot je razvidno iz vsebine sporočila JAZMP, sem v zakonskem roku, dne 09.12.2021 prejel odgovore na sedem od sedemnajstih zastavljenih vprašanj, glede ostalih vprašanj, pa sem s strani pristojne agencije prejel pisno zagotovilo, da bom zaradi obsežnosti zahteve, odgovore na preostala vprašanja prejel v najkrajšem možnem času, predvidoma v naslednjem tednu, medtem ko bo o zahtevi, ki se nanaša na dostop do dokumentacije, odločeno v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.

V petnajstih dneh (zakonski rok za odgovor je sicer 20 dni op.p.) sem torej prejel obširne, a za moj okus malce preveč “birokratske” odgovore zgolj na sedem zastavljenih vprašanj. Na vse ali vsaj večino zastavljenih vprašanj bi lahko po mojem prepričanju pristojna agencija odgovorila zgolj z jasnim DA, NE ali NE VEMO ter za to predložila relevantno dokumentacijo. A kljub temu, vsebina že doslej pridobljenih odgovorov, v katerih sicer opažam prisotnost nepotrebnega balasta in s tem morda poskusa “zamegljevanja”, ponuja dovoljšen vpogled v stanje stvari.

Po mojem prepričanju tako ostaja dejstvo, da o obveznem cepljenju zoper Sars-CoV-2 ne more biti govora. Prav tako ne more biti govora o kakršnemkoli “posrednem obveznem cepljenju“, torej na podlagi pritiskov na državljane z onemogočanjem njihove običajne participacije v družbi, pogojevanjem zaposlitve in podobnimi poskusi diskriminacije. Več o tem v članku: https://domengorenseklaw.com/2021/09/26/moznost-uvedbe-obveznega-cepljenja-zoper-virus-sars-cov-2-vprasanje-z-vidika-dejanskega-stanja-ter-pravne-podlage/

Iz odgovorov Agencije jasno izhaja, da imajo vsa cepiva zoper Sars-CoV-2, ki se trenutno nahajajo na območju Republike Slovenije zgolj pogojno in ne standardnega dovoljenja za promet, da imajo imetniki dovoljenj poleg rednih tudi dodatne obveznosti poročanja o učinkovitosti in varnosti teh cepiv, da se podatki o stranskih učinkih, varnosti in učinkovitosti teh cepiv še zbirajo in da so imetniki dovoljenj dolžni Evropski agenciji za zdravila (EMA) vsak mesec podati zbirno varnostno poročilo, ki ga oceni odbor PRAC. Poleg navedenega lahko razberemo tudi pomen simbola narobe obrnjenega črnega trikotnika. Ta cepiva imajo namreč status zdravil, za katera se zahteva dodatno spremljanje varnosti, z namenom, da so hitreje na voljo nove informacije o varnosti po pričetku cepljenja. Iz odgovorov Agencije nadalje izvemo, da se vsakokratni zaključki ocene mesečnih poročil odražajo v spremembah odobrenih informacij o zdravilu/cepivu (v povzetku glavnih značilnosti zdravila, namenjenem zdravstveni stroki in navodilu za uporabo, namenjenem pacientom oz. uporabnikom), kar seveda posledično pomeni, da se ustrezni podatki zbirajo in mesečno presojajo ter dopolnjujejo. Agencija, pa je med drugim navedla tudi datume, do katerih ima posamezno izmed cepiv zoper Sars-CoV-2 podaljšano pogojno dovoljenje. 

Med drugimi zanimivostmi, v vsebini odgovora morda izstopa tudi zapis, da so morali predlagatelji v skladu z dokumentom »coreRMP19«, ki ga je posebej za ta cepiva izdala EMA, pri predložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, predložiti natančen načrt nadaljnjega spremljanja varnosti cepiv vključno s študijami, ki jih bodo izvedli, da bodo lahko nadalje ovrednotili morebitna tveganja in pridobili manjkajoče/dodatne podatke

Zainteresiranemu bralcu tako v pregled in preučitev ponujam vprašanja ter doslej prejete odgovore s strani pristojne Agencije za zdravila in medicinske pripomočke – JAZMP. Podčrtani ali drugače označeni deli vsebine odgovora so sicer posledica mojega “posega v zapis”, sama vsebina odgovora pa je nespremenjena in priložena v celoti.

Odgovori Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke:

Članek bo dopolnjen po pridobitvi preostalih odgovorov s strani Agencije.

POGOVOR Z mag. IGORJEM MUŽEVIČEM, dr.med.

V pogovoru na platformi Twitter – “Spaces”, je bil dne 27.11.2021 gost mag. Igor Muževič, dr.med., specialist družinske medicine in predsednik sindikata Praktik.um, sindikata zdravnikov družinske medicine, ki sicer že od leta 2014 dela v Domu starejših občanov Kamnik.

V okviru odprte debate je mag. Muževič dr.med., med drugim odgovarjal na vprašanja poslušalcev o novih cepivih zoper virus Sars-CoV-2 in sicer tako tistih prisotnih na območju Republike Slovenije, torej vektorskih in mRNK cepiv, kot tudi klasičnih cepiv z oslabljenim ali mrtvim virusom, ki pa jih na območju Republike Slovenije ni moč dobiti. Kako gleda na cepljenje otrok in mladoletnikov s cepivi zoper SarS-CoV-2? Ali koristi cepljenja otrok res pretehtajo morebitna tveganja z okužbo?

Podal je tudi svoj pogled na primernost komuniciranja izbrane stroke in politike v okviru kampanje za cepljenje zoper Sars-CoV-2 ter glede ustreznosti dosedanjih in napovedanih ukrepov za zamejitev širjenja virusa Sars-CoV-2.  Med drugim tudi takšnih, na podlagi katerih bi se lahko še nadalje zaostrovala segregacija, kot posledica uvedenih ukrepov. So takšni ukrepi primerni iz zdravstvenega vidika ali gre bolj za politične odločitve?

Je zdravilo Ivermektin, predvsem v zadnjem letu, upravičeno »demonizirano«? Gre res za zdravilo s področja veterine? Je res tako škodljivo in nevarno, kot se ga v javnosti predstavlja? Kako kot zdravnik gleda na javna obračunavanja med predstavniki njegove stroke in na javne pozive k profesionalnemu “linču”, odvzemu licenc posameznih zdravnikov?

Kje torej smo in kam gremo? Vse to in še več pogovoru z magistrom Igorjem Muževičem.dr.med. Vabljeni k poslušanju:

Začetek:00:12:45

SVETOVNI DRžAVLJAN IN NEZAVEDNO PRISILNO PREPRIČEVANJE

»Oprati nekomu možgane«.

Piše: Odvetnik Domen Gorenšek , 20.11.2021

Kaj izraz sploh pomeni? Gre za prepričevanje, indoktrinacijo, propagando pretvorbe ali celo za sistem izobraževanja, a vendar v svojem bistvu pranje možganov bodisi zavedno ali nezavedno vključuje prisilo ali ustrahovanje. Dogaja se lahko na individualni ravni ali v družbi. Pogosto je žrtev izolirana medtem ko se z njo manipulira. Morda bi bil najprimernejši slovenski izraz prisilno prepričevanje, ki se lahko dogaja bodisi na zavedni ali nezavedni ravni.

Besedna zveza »pranje možganov« močno prevladuje v splošni rabi. A od kod pravzaprav izvira? Ljudje so bili stoletja na različne načine prisiljevani k drugačnemu načinu razmišljanja, vedenja ali načina življenja na podlagi fizičnega mučenja, a tekom desetletij se je izkristaliziralo, da podvrženost mučenju le redko spremeni dejansko prepričanje človeka. Z razvojem znanosti in tehnologije se je kot najučinkovitejše sredstvo za pranje možganov izkazala propaganda. Ta ima različne oblike, najuspešnejša pa je, če se le-te na subtilnem nivoju prepletajo med seboj in sicer na način, da ustvarjalci propagande iz povsem različnih področij, na mnogokaterih platformah stremijo k istemu cilju.

Malce zgodovine razvoja tehnik prisilnega prepričevanja…

Začetki modernega prisilnega prepričevanja segajo v začetek dvajsetega stoletja. Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, psiholog in zdravnik, je desetletja izvajal večkrat tudi krute raziskave, vse z namenom najti najučinkovitejšo znanstveno metodo za spreminjanje vedenja. Njegovi zgodnji poskusi so temeljili na manipulaciji dogodkov ali dražljajev, ki vplivajo na vedenje. Njegova zapuščina je tako imenovano »Classical conditioning« oziroma klasično pogojevanje. Gre za metodo, ki se osredotoča na uporabo »predhodnih pogojev« za spreminjanje vedenjskih reakcij. Klasično pogojevanje je tako postavilo temelje za današnje prakse spreminjanja vedenja. Predhodni dogodki in izkušnje so opredeljeni kot tisti pogoji, ki so se pojavili pred vedenjem na katerega naj bi imeli vpliv.

Ivan Petrovič Pavlov
Vir:https://sl.puntomarinero.com/ivan-petrovich-pavlov-brief-biography/

V času druge svetovne vojne so tudi nacisti oziroma njihovi zdravniki in znanstveniki skušali razviti uspešno metodo »pranja možganov«. Razen izredno uspešne masovne propagande Josepha Goebbelsa, sicer filozofa in doktorja znanosti, drugi niso bili pretirano uspešni. Predvsem na mikro nivoju, v prevzgoji drugače mislečih posameznikov oziroma zajetih pripadnikov sovražne vojske jim je močno spodrsnilo. Mučenje ljudi namreč ni prepričalo, da bi sprejeli drugačna politična prepričanja. Poleg fizičnega mučenja pa so se posluževali še številnih drog, ki so ljudi sicer lahko pomirile, stimulirale ali zmedle, a se niso izkazale kot posebej učinkovite, ne pri zasliševanju, kot tudi ne pri prepričevanju. Senzorična izolacija in pomanjkanje spanja je bilo sicer obetavno orodje zasliševanja, vendar pa je zahtevalo čas in natančnost, ni pa imelo bistvenega učinka pri prisilnem prepričevanju.

V času hladne vojne je postal zahod, predvsem ZDA, močno zaskrbljen, saj je CIA opazila, da se sovjetska psihologija ukvarja s koncepti Pavlova, prepričanjem, da je mogoče ljudi namerno prisiliti, da razvijejo vnaprej oblikovane misli in vedenje. Ruski komunistični voditelji so od vsega začetka podpirali Pavlove poskuse. Lenin je nemudoma po nastopu oblasti obiskal Pavlova. Zmenila sta se, da bo prav Pavlov ena osrednjih znanstvenih figur pri oblikovanju novega sovjetskega človeka, na katerem naj bi se gradil nov svet komunizma. In res. Ruska komunistična partija je Pavlove projekte močno financirala, njegov inštitut je imel več kot 350 raziskovalcev, ne nazadnje je celo Stalin Pavlova vzel v zaščito, čeprav je sicer izvajal teror in čistke nad drugimi uglednimi državljani in intelektualci. Že navedeno dejstvo nam marsikaj pove o izredni pomembnosti propagande za uspešnost izvajanja katerekoli, predvsem pa totalitarne oblasti.

S prisilnim prepričevanjem so seveda po drugi svetovni vojni nadaljevali Kitajci in Severnokorejci. Američani so bili začudeni, ko so njihovi vojni ujetniki nemalokrat zavračali odhod domov in raje zaživeli novo življenje v komunističnih državah. Kako se je kaj takšnega lahko zgodilo? Kaj se je tem ljudem zgodilo v taboriščih? Novinar in propagandist Edward Hunter si je »izmislil« nov izraz za takšen nerazumen preobrat v vedenju, prepričanju – »pranje možganov«. Prvič ga je javno uporabil v članku, ki ga je napisal za časnik Miami News leta 1950. Hunter je v tem članku in v njegovih kasnejših delih trdil, da so ruski in kitajski psihologi z združevanjem Pavlove teorije s sodobno tehnologijo razvili učinkovite tehnike za manipulacijo človeškega uma. Hunter si je sicer sam izraz Brainwashing »sposodil«, saj gre za prevod kitajskega izraza “xinao”, ki dobesedno pomeni “čiščenje možganov”. Hunter naj bi angleško različico tega izraza zasnoval prav na podlagi izvedenega intervjuja z nekdanjimi kitajskimi zaporniki, ki so bili v taboriščih podvrženi procesu prevzgoje.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je pojavil malo verjeten igralec, ki je povsem nenamerno demonstriral novo tehniko. Leta 1973 je gospod pod imenom Jan-Erik Olsson oropal kreditno banko v Stockholmu in med pogajanji s policijo vzel tam prisotne ljudi za talce. Kar se je začelo dogajati v naslednjih dneh, je bilo nekaj povsem nepričakovanega. Talci so namreč začeli sodelovati z ugrabiteljem, mu izražali naklonjenost, obenem pa vedno bolj izkazovali nezaupanje v policijo. Olsson talcev ni mučil, ni jim kakorkoli drugače fizično ali psihično škodoval. Nasprotno. Skrbel je zanje in jih celo tolažil. Eden izmed zajetih talcev je po rešitvi celo dejal, da ko je z njimi lepo ravnal, so si kaj lahko mislili, da je Bog. Tako je nastal izraz »Stockholmski sindrom«. Gre za stanje, v katerem talci med ujetništvom razvijejo pozitivno psihološko vez s svojim ugrabiteljem, kar je posledica precej specifičnega sklopa okoliščin. V neravnovesju moči kot je jemanje talcev, ugrabitev ali celo zlorabljanja, nekateri ljudje odreagirajo povsem v nasprotju s pričakovanji.

Čas sedanje distopije…

Zadnji dve leti smo na svetovni ravni soočeni z zdravstveno krizo, večini živečih ljudi neslutenih razsežnosti. Hkrati z zdravstveno pa smo predvsem v zadnjem letu soočeni tudi s pojavom socialne, ekonomske in družbene krize neslutenih razsežnosti, katere pa del družbe povsem nekritično sprejema in se ji brez težav podredi. Tako smo vsakodnevno deležni javno izraženih, izrazito totalitarnih vzgibov nekaterih politikov, intelektualcev, zdravnikov in drugih posameznikov. Če gre prve že na podlagi znanega načela »divide et impera« še nekako razumeti, pa je težje razumeti posamezne intelektualce in zdravnike. A le na prvi pogled. Nekateri imajo od takšnega načina vedenja, zastraševanja ljudi, ki meji že na »fear porn« neposredne koristi, ki so bodisi finančne ali statusne narave. Spet drugi imajo dobro razvit »Stockholmski sindrom«, saj na nezavedni ravni občutijo neizmerno radost in zadovoljenost s tem, ko ugajajo »ugrabitelju« njihovih pravic in svoboščin. Nekaterim, pa povsem enako kot običajnim »ljudem-vernikom«, za takšno vedenje zadostuje že golaž, javna pohvala ali plaketa, kar kaže na njihovo osebnostno nedoraslost in potrebo po tem, da so na strani večine, kjer se počutijo udobno, obenem pa iskreno čutijo potrebo po avtoriteti, ki jih bo vodila v kakršnokoli prihodnost že.

Posebna zgodba so nekateri zdravniki. Pustimo ob strani finančne interese. Že zgodovina nas uči, da v tej stroki dejansko obstaja določen segment ljudi, ki se iz kariernih in statusnih razlogov brez vsakršnih težav prikloni totalitarnemu režimu. Nekateri zdravniki, hvala bogu nikakor ne večina, gredo namreč študirati medicino, ne zaradi iskrene želje pomagati ljudem, pač pa predvsem zaradi statusa, ki ga poklic prinaša in tudi zaradi zdravljenja lastnih kompleksov. Totalitarni sistem takšnim profilom »nezmotljivih« ljudi in »pol bogov«, daje dokaj proste roke pri izvajanju takšnih ali drugačnih poskusov, na podlagi katerih lahko razvijejo ves svoj znanstveni potencial, četudi na moralno zavržen način. Tako še dodatno pridobijo na avtoriteti nad svojimi kolegi, ki so v veliki večini medicino študirali iz pravih, altruističnih razlogov. Takšne Zdravnike, DA, zdravnike z veliko začetnico bodo tisti prvi, po možnosti javno, skušali potlačiti kot ničvredne takoj, ko bo to oportuno za njihovo nadaljnjo kariero, oziroma ko se bodo počutili ogrožene. To jim predstavlja neizmerno veselje. Pri takšnih ljudeh gre običajno za vedno pridne, do avtoritet pohlevne in v mladosti neizživete ljudi. Ko takšen profil ljudi zavzame nek položaj, kar se zgodi po dolgih letih podrejanja in študija, končno postanejo izpolnjeni ljudje. A takšni ljudje so večinoma »izpolnjeni« le v svojih ambulantah ali operacijskih dvoranah, kjer lahko igrajo Boga. V realnem življenju si namreč nemalokrat samostojno niso sposobni, metaforično povedano, »zavezati niti čevlja«. Če ne že avtoritete, le-te takoj, ko zapustijo svoj mehurček v katerem uživajo status boga, potrebujejo vsaj močno in psihično stabilno asistenco. Obenem so potrebni neprestane hvale, saj so sicer kaj hitro razočarani in se počutijo ponovno odrinjene nazaj v vsa tista neprijetna leta, ko so bili pridni, poslušni in močno neizživeti. Ravno takšen profil ljudi pa najbolj zacveti prav v totalitarnih sistemih, v katerih jim je, v kolikor se podredijo avtoriteti, kar pa jim na podlagi preteklih izkušenj ni posebej težko, dovoljeno praktično vse. Takrat resnično postanejo »mali bogovi«. In prav ta segment zdravnikov izmed katerih nekateri zasedajo določene položaje in kot avtoritete uživajo ugled v družbi, sicer pa so v lastni stroki resnično izpopolnjenih in srčnih ljudi v veliki manjšini, je nevaren za razgradnjo družbe kot jo poznamo. Takšni ljudje namreč živijo v svojem svetu kompleksa nezmotljivosti in boga, zato svoje morebitne zmote nikoli ne bodo priznali, tudi za ceno življenja.

Kaj pa se je v zadnjih dveh letih zgodilo z običajnimi ljudmi? Nekateri so iz povsem pragmatičnih razlogov sprejemali in še sprejemajo vse nelogičnosti, ki jim jih vsakodnevno servira večkrat sama s seboj kontradiktorna in patetična izbrana stroka. Maske gor, maske dol. Dve maski, ne ena, maske na samem v naravi. Maske praktično izničijo možnost prenosa virusa, maske več niso potrebne, cepimo se. ob 22h morate biti doma, zaklenili vas bomo za štirinajst dni. Ne smete na terase lokalov ali v trgovine malih podjetnikov, lahko pa greste v hipermarkete, naročujete po internetu, se prehranjujete ali nakupujete v prostorih močnih korporacij. Naravna imunost ni prava, le cepljenje s pripravki mRNK in z vektorskimi pripravki je sredi epidemije edina logična, pravilna in odgovorna odločitev. Nič hudega, če so te pripravki pravkar prišli na trg na podlagi pogojne odobritve in so še vedno v postopku kliničnih preskušanj, mi namreč vemo, da so povsem varna ter učinkovita. »Cepljenje« s temi pripravki je edino, kar vam omogoča dokaj normalno življenje. Potrebujete PCT, potrebujete CPT! potrebujete CP? Cepljenje je učinkovito, ščiti vas in ljudi okoli vas. Zaščiteni ste vsaj eno leto! OK no, čez tri mesece priporočamo četrto »cepljenje« in »poživitvene« odmerke. Malo bomo tudi zmešali pripravke. Vektorske z mRNK. Tretji odmerek naj bo mRNK, po možnosti Pfizer. V nič vas ne silimo, vse to je za vaše dobro. Podpisali boste sicer, da se cepite na lastno željo in odgovornost. Če se ne boste cepili, boste lahko izgubili zaposlitev. Za vaše zdravje gre. Ponovno, v nič vas ne silimo. Cepljenim mask ni potrebno več nositi, cepljeni si morajo ponovno nadeti maske. Hitri testi so povsem zanesljivi, hitri testi niso zanesljivi za cepljene, hitri testi so ponovno zanesljivi tudi za cepljene. Cepi se ti neizobražen, intelektualno podhranjen anticepilec! Necepljeni ogrožate cepljene. Priporočamo, da se cepljeni ne družijo z necepljenimi. Cepite se, da se ne bo potrebno otrokom. Cepili bomo tudi otroke?…

Vir: https://youtu.be/r0_2Wq9Aos4

Ob vsej zmešnjavi zadnjega leta se je vsaj izkazalo, da ni več delitve na leve in desne. Na obeh straneh namreč obstajajo ekstremi, ki uživajo v maltretiranju in (zaenkrat) v izvajanju psihičnega nasilja nad drugimi. V ZDA so to sicer večinoma pripadniki Demokratske stranke, ki ima zadnja leta toliko veze z demokracijo, kot jo imam sam s Kitajsko komunistično partijo. V Sloveniji pa je ponovno vse obrnjeno na glavo. Najzvestejši pripadniki vladajoče stranke, ki so še do nedavnega ob svojih profilih na družbenih omrežjih imeli pripete ameriške zastavice in napise »Trump won« ter podobno, so namreč postali najbolj glasni podporniki totalitarističnih prijemov, ki se jih poslužuje Bidenova administracija in »Antifa«. Pandemija je tako končno razgalila tiste, ki so resnično demokrati, torej tisto, kar je še zdravega v zahodni družbi in hkrati tudi tiste, ki so se desetletja zgolj pretvarjali, da so jim demokratične vrednote blizu, v svojem bistvu pa delujejo kot Partija ali celo sekta, ki sledi vsemu, kar sprejme »centralni komite« in Vrhovni vodja. Tokrat globalistični.

Zgled za ponovno normalizacijo družbe lahko tako predstavljajo le nekateri ameriški Republikanci, v kolikor želimo tudi našim otrokom zagotoviti svobodo kot smo jo poznali sami. Naj ob tem dodam in kar bom analiziral v nadaljevanju eseja, da kdor je še vedno prepričan, da izvor vsega kar trenutno doživljamo sega v leto 2019, se po mojem mnenju pošteno moti. Leta 2019 se je namreč začela le še ena zadnjih bitk vojne. Ta bitka je sicer drugačna. Ni bomb in metkov, obstaja pa virus. Kitajsko-globalistični virus. Sama vojna pa se je začela že pred desetletji…

Medtem, ko smo spali…

Novodobna komunikacijska tehnologija je erodirala čas in prostor. Kar naenkrat smo lahko šli povsod, odpirale so se fizične meje, z nizkocenovnim letalskim prevoznikom je lahko potoval praktično kdorkoli, kamorkoli. Komunicirali smo preko mobilnih in nato, z razvojem aplikacij, preko pametnih telefonov celo brezplačno. Tudi s sorodnikom ali prijateljem na drugem kontinentu. Od tistega vsem znanega prvotnega zvoka ob priklapljanju na internet preko telefonskega omrežja, smo prišli do poplave informacij iz vsega sveta. Kar se je pred nekaj minutami zgodilo v Zimbabveju, je že na spletu. Posnetki, poročila o dogodku…, vse.

Postali smo državljani sveta. Globalizem je sicer starodavna ideja, ki sama po sebi ni abotna. A le v primeru, če je do neke mere kontrolirana in ne na račun zgolj dobrobiti določene kategorije ljudi in na drugi strani na račun nižanja premoženjskega stanja ter standardov pravic in svoboščin večine ljudi. Vse to pa se je po mojem mnenju dogajalo v zadnjih tridesetih letih. Sedaj se je več desetletno dogajanje zgolj manifestiralo v svoji najbolj gnusni obliki, kateri sam pravim – perverzen globalizem. Globalna vključenost je bila namreč zamenjana z lažno »globalno podobnostjo ljudi«. Če namreč vsi nosimo majice, natikače in kavbojke, še ne pomeni, da delimo tudi iste vrednote. Na svetu obstaja 195 držav z različnimi ureditvami, nemalo teh je celo nasilno urejenih kot držav, čeprav imajo plemensko ureditev. Imamo države z različno stopnjo razvoja, z različnim pojmovanjem človeka in njegove vloge v družbi, z različno stopnjo spoštovanja človekovega dostojanstva, spoštovanja njegovih pravic in svoboščin in ne nazadnje tudi z različnim pojmovanjem vrednosti človekovega življenja. Nekatere države so seveda bolj, druge pa manj podobne tradicionalnim državam zahodne civilizacije in vrednotam njenih državljanov. Harmonijo oziroma mirno sobivanje različnih kultur smo tako zmotno zamenjali z mnogokrat posiljenim iskanjem podobnosti, če ne celo identičnosti.

In kje smo…

Smo v času, ko so države kot smo jih tradicionalno poznali, torej s svojim teritorijem, narodom kot substanco in z državljani, kot nosilci oblasti, ki jo izvajajo preko izvoljenih predstavnikov ljudstva, le še bled spomin. Nekateri bodo rekli, da močno pretiravam, drugi spet, da sem teoretik zarote. A vendarle, pomislite…

Po padcu berlinskega zidu se je začelo z neskončnimi vojnami in predvsem v zadnjem desetletju, z ilegalnimi migracijami. Fizične meje v Evropi in ZDA so se začele rušiti. Povsem logično je bilo, da marsikateri državljan s tako podivjano situacijo ni bil pretirano zadovoljen. Predvsem tisti del ljudi, ki so na podlagi ilegalnih migracij posledice še kako občutili na lastni koži. Izgubljali so zaposlitve, nižal se je njihov standarda življenja. A te ljudje in družine, ki so si zgolj drznili to omeniti, so bili nemudoma, predvsem s strani množičnih medijev in predstavnikov lažne, ali bolje rečeno izrojene leve politične opcije, označeni najmanj za nestrpne, za »Hillbillyje«, celo za rasiste. Državljani zahodnih držav so bili upravičeno nezadovoljni, saj so opazili, da večina ljudi migrira iz ekonomskih razlogov, to pa počno nezakonito. Pogosto so to ljudje, ki državi v katero migrirajo ne prinesejo nikakršne dodane vrednosti ali sposobnosti, s katero bi prispevali k njenemu razvoju, obenem pa se nimajo namena prilagoditi načinu življenja v tej državi. Ilegalni migranti so tako v večini primerov postali varovanci države v katero so migrirali, večkrat so postali tudi odvisni od državnih subvencij. Od države odvisne ljudi, pa si marsikatera totalitarno nagnjena, predvsem leva politična opcija, še kako želi. Te ljudje so namreč njihova potencialna volilna baza.

Vir: https://www.independent.co.uk/news/world/europe/poland-belarus-explainer-border-migrants-b1954304.html

Davčno breme za razne subvencije migrantov je v večini primerov seveda padlo na srednji razred, obenem so osebni dohodki srednjega razreda padli zaradi cenejše delovne sile, stopnja kriminala pa se je povečala. Se vam zdim nestrpen ali zgolj realen? Če se vam zdim prvo, kaj porečete na to, da se sam brez vseh dokumentov odpravim na grško-turško mejo in začnem s kamenjem obmetavati turške varnostne sile, ker me pač ne spustijo v državo? In kaj, te isti porečete na to, da se mi uspe ilegalno prebiti v Turčijo, tam prejemati socialno pomoč, ali pa celo zaradi dela na črno prevzeti redno službo nekega Turka, ki preživlja šestčlansko družino? Kaj porečete na to, da ne le da bom sam, pač pa, bom tudi od drugih, torej Turkov pričakoval, da sprejmejo način življenja, kot ga živimo v Sloveniji? Sem rasist? Vsaj za nekatere, ki v neskončnih ilegalnih migracijah vidijo lasten dobiček, sem to že iz »profesionalnega« vidika. Večletno financiranje raznih nevladnih organizacij pač pusti posledice. Posledice pa pusti tudi politična korektnost. To kar trenutno pišem je namreč tako nezaželeno in za nekatere tako nevzdržno, da potrebujejo svoj »safe space«. Da, takšne prostore so pred časom začeli uvajati celo na ameriških fakultetah. No, sam v zapisanem hipotetičnem primeru vidim kar nekaj kaznivih dejanj, ki sem jih storil, obenem pa se mi moja hipotetična dejanja tudi povsem iz moralno-etičnega vidika ne zdijo pretirano pohvalna. Neposredno sem namreč oškodoval tako državljane Turčije kot tudi in predvsem šestčlansko turško družino, kateri sem z »dumping« ceno svojega dela, z delom na črno, morda odvzel možnost šolanja enega od otrok ali celo ogrozil njihovo zmožnost preživetja.

Vidite, iz navedenega hipotetičnega, a v realnem življenju še kako konkretnega primera, razumem nezadovoljstvo ljudi zaradi množičnih ilegalnih migracij. To lahko mirno povem, saj nimam nikakršnih predsodkov do katerekoli kulture, nacije ali veroizpovedi. Nemalo sem potoval po svetu, spoznaval čudovite ljudi različnih kultur, katere sem z največjim veseljem gostil v Sloveniji. Morda lahko tudi zato brez predsodkov in pošteno zapišem kar mislim, brez, da bi me motile morebitne označbe.  Še toliko bolj namreč razumem bes ljudi, ki jih zaradi izraženega mnenja, ki so ga izoblikovali na podlagi lastnih negativnih izkušenj, množični mediji in predstavniki NVOjev pavšalno označijo za nestrpneže, rasiste ali celo nacionaliste. Da, takšnih označb se večkrat poslužujejo prav množični mediji, ne tako redko financirani s strani mogočnih »filantropov«, ki te iste ilegalne migracije oziroma NVO-je financirajo ter posledično nezakonite migracije omogočajo. Za takšne filantrope namreč svetovna ureditev običajno predstavlja le igrišče, človeške usode pa jih ne zanimajo.

Vir: https://youtu.be/UkHSmDxX1t4

Medtem, ko se je torej zahod desetletja z izdatno pomočjo množičnih medijev in njihovega podebiljanja ljudi s prikazovanjem primitivnih resničnostnih šovov ukvarjal s tem koliko spolov dejansko obstaja, kaj smemo reči in kaj ni spodobno, je na drugi strani rasla homogena država, v kateri človekovo življenje sicer ni nič kaj prida vredno, v kolikor ne služi družbi kot kolektivu. Ta država je produktivnost močno zviševala z znatno pomočjo zahodnih multinacionalk, ki so v poceni delovni sili že takoj videle in z obema rokama zagrabile priložnost. Zapis, tudi na luksuznih proizvodih »Designed in U.S.A., made in China« je tako sčasoma postal nekaj povsem samoumevnega. Ta homogena, a obenem totalitarna država, pa je medtem neizmerno rasla. Produktivnost je bila leto za letom večja kot poraba, premoženje se je povečevalo hitreje kot obveznosti.

Vir: https://youtu.be/r0_2Wq9Aos4

To se ponavadi zgodi v družbi s pametno monetarno, fiskalno in sploh ekonomsko politiko, v družbi v kateri se oblast zaveda, da je za razvoj in neodvisnost od drugih potrebno ceniti in razvijati vse segmente strokovnjakov. Zgolj ideja in design pač ne da končnega rezultata-produkta. Država, v kateri imajo ljudje dovolj znanja za to kar delajo, povrhu vsega pa z nizkocenovno delovno silo zadovoljuje tudi potrebe in slasti zahodnih korporacij, je država ki jo korporacije neizmerno cenijo. Takšno državo tudi z največjim veseljem proglasijo za zanesljivega partnerja. Ne nazadnje imajo več stičnih točk. Poleg profita privilegirancev, velja izpostaviti način vladanja. Modus operandi obeh je zgolj dobičkonosnost peščici, pravice in dobrobit posameznega človeka, ki sicer predstavlja 95% družbe, pa je drugotnega pomena.

Tako je Kitajska v določenih »progresivnih« strukturah in konglomeracijah iz Združenih držav Amerike dobila največjega zaveznika. Z njihovo izrecno pomočjo je tej državi uspelo ustvariti popolnoma nov model gospodarstva, ki deluje. A problem postane, ko se zavemo, da ima ta uspešna država, ki zmaguje, milijone ljudi v koncentracijskih taboriščih. Obenem gre za endemično rasistično družbo. Navedena dejstva in nespoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin seveda sociopate vodilnih zahodnih korporacij nikoli ni motilo. Nasprotno. V sodelovanju s takšno državo, kjer tako kot v njihovih konglomeratih ni demokracije, pač pa šteje zgolj profit, so spoznali pravilen družbeni ustroj. Prav nič jih tudi ni motilo, da ta država z zahodnimi državami tekmuje tudi s krajo patentov, kopiranjem avtorskih pravic, z manipulacijo lastne valute ter finančnih trgov.

Kam sploh plujemo?…

Z vsakim dnem smo kot zahodna civilizacija bližje korporativnemu fašizmu s primesjo globalistično-totalitarnega kaviar socializma na steroidih. Svet v katerega se prebujamo ne bo nikoli enak, če ne bomo nemudoma prenehali s podebiljanjem. Predvsem mladine. Način, s katerim bi takoj morali pričeti tekmovati, je v izobraževanju. Pri tem pa ne mislim na univerzitetne študije kar vseh smeri. Mlade je potrebno predramiti, jih seznaniti z nevzdržnim stanjem in jih učiti epskih študij že v srednji šoli. Fizika, biologija, matematika in ostale naravoslovne vede predstavljajo temelj. Obenem je potrebno takoj pričeti z vzpodbujanjem šolanja tradicionalnih obrti, ki so v zadnjih desetletjih praktično izumrle, večina prav kot posledica globalizacije. Le inovativnost idej in hkrati zmožnost le-te sprovesti v praksi doma, je rešitev za zahodno civilizacijo. Odvisnost od države avtoritarnega režima za udejanjenje idej z dodano vrednostjo namreč prinaša koristi le določenemu, izredno nizkemu odstotku ljudi na zahodu, običajno tistim nekaj sociopatom na vrhu »družbene lestvice«, kot na primer »Microsoft epidemiologu in virologu« ter filantropu in njemu podobnim ljudem.

Zahodna civilizacija se tako lahko še vedno ubrani. A le, če bomo boljši, uspešnejši od rasistične države avtokratskega režima in le če bomo “Mikro-mehke” ideologe še pravočasno uspeli zaustaviti. Z ustvarjanjem »safe space-ov«, z umetno ustvarjenimi prepiri o (ne)obstoju devetindevetdesetih spolov, o tem ali je življenje temnopoltega več ali enakovredno življenju belopoltega človeka in s politično korektnostjo nam to nedvomno ne bo uspelo. Vse to je le voda na mlin avtokratskim režimom, ki s tovrstnimi projekti zlahka ustvarjajo napetosti v zahodnih družbah in erodirajo skupnost ter enotnost le-teh. Zahodna družba kot celota se mora nemudoma spremeniti in znova postati samozadostna.

Trenutno morda največji zaveznik SZO in raznih mednarodnih ter nevladnih organizacij je namreč človek, ki bi ga morda morali naslavljati kot dosmrtni predsednik Kitajske. Ta je sicer povsem mirno in odkrito izjavil sledeče: »obstajajo ljudje, ki verjamejo, da je komunizem nedosegljivo upanje. Toda dejstva so nam večkrat povedala, da Marxova in Engelsova analiza ni zastarela, da bo kapitalizem zagotovo izumrl«.

Spominjam se, da se je več desetletij uradna zahodna in predvsem ameriška politika nagibala k spodbujanju gospodarske rasti na Kitajskem, s čemer bi to enormno avtokratsko državo ozdravili komunizma in jo kot enakovrednega partnerja sprejeli v svetovni trgovinski sistem. Zahod je morda naivno upal, da bo gospodarska rast Kitajske posledično vodila v politično svobodo in da bo ta postala zaveznik in partner v novem, vse bolj demokratičnem svetovnem redu. Kako s(m)o se motili! Kitajska je gospodarsko rast izkoristila za povsem nasprotni model. Desetletja je pridno kupovala ameriške obveznice, tiho večala svoj vpliv v svetu, kar je privedlo do stanja, ki se je leta 2019 končno manifestiral v svoji pravi podobi.

Vse to pa je ta država zadnja desetletja počela z močno podporo zahodnih korporacij in mednarodnih ekonomskih forumov, na katerih vodstvenih položajih se večinoma nahajajo od vsega dobrega zdolgočasene in sociopatske osebe, katerim dejstvo, da vodilno vlogo v svetu prevzema država z morda najbolj represivnim režimom v vsej človeški zgodovini, država, ki ruši tradicionalne zahodne vrednote, predstavlja kvečjemu občutek vsemogočnosti in zadovoljenosti.

Vir:https://freedomhouse.org/article/chinese-communist-partys-media-influence-expands-worldwide

Glede na, razen redkih izjem, neodzivnost svetovnih množičnih medijev, za katere se je izkazalo, da so le-te zadnja leta močno financirani s strani Kitajske komunistične partije, so še zadnjo obrambo pred popolno cenzuro predstavljala socialna omrežja. Ta so sicer ogromno obetala, a vendar se je tudi pri teh platformah izkazalo, da so bodisi ujetniki ali pa zavezniki temačne strani družbe, ki ogroža vrednote zahodne civilizacije. Tako smo prišli do točke, ko ni več vprašanje ali je mogoče družbena omrežja uporabiti kot orodje za prisilno prepričevanje. Ne le, da je mogoče, pač pa gre za dokazano dejstvo. To, da ukineš tudi uradni profil predsednika ZDA, po drugi strani pa na primer pustiš predstavnikom Talibanov, da te neovirano »tvitajo«, je bila zadnja, prelomna točka, ob kateri se je manifestirala vsa moč lastnikov platform družbenih omrežij. Podjetja kot so Facebook, Twitter, Instagram, Google, Youtube…, katerih cenzure se ne bi sramoval niti predsednik Severne Koreje, so postala večja, močnejša in bogatejša od tradicionalnih držav. Vsa ta podjetja imajo lastne aktivne gospodarske, družbene in politične interese, za katere doseg so pripravljena brezobzirno in do skrajnosti uporabiti svojo moč monopola. Manipulirajo z algoritmi brskalnika, manipulirajo z vrstnim redom iskanja, poslužujejo se cenzure tudi najvišjih predstavnikov določenih držav ali znanstvenikov, ki javno izrazijo mnenje, katero ni skladno z njihovo agendo. Sami celo ustvarjajo novice ali jih filtrirajo. Z vsemi temi početji pa družba in posameznik v njej, izgubi možnost pogleda zunaj meja, ki jih določi posamezna družbena platforma. Kako lahko pobegnemo iz te opojne »kletke«? Se lahko še borimo? Vsiljevanje idej je namreč že znan fenomen, zelo podoben tistim iz preteklosti. Z neprestanim prisilnim prepričevanjem, čeprav na nezavedni ravni posameznika, dosežeš, da percepcija avtoritete obenem postane percepcija posameznika in njegov celoten svet.

Vir: https://youtu.be/UkHSmDxX1t4

Ob tem se je potrebno zavedati, da vsa ta podjetja že zdavnaj niso več ameriška. Gre za multinacionalke, ki davke plačujejo v državah, v katerih so njihove platforme dostopne. Gre za virtualno svetovno državo, ki močno posega v način življenja v posameznih tradicionalnih državah. V tem smislu in upoštevajoč njihovo moč, so najbolj znane platforme družbenih omrežij postale še ena od mnogih močno opojnih snovi, ki so uspešno razvila in udejanjila cenzuro različnih mnenj in se priklonila prisilnemu prepričevanju, največkrat na nezavedni ravni povprečnega uporabnika.

…In kje je odgovor?

Kaj lahko storimo? Lahko tem podjetjem ponudimo odgovor? Facebook, Amazon, YouTube, Twitter…, ušli ste izpod nadzora. S svojim, marsikdaj protizakonitim delovanjem smo vaš monopol trpeli desetletja. Medtem ste prodali za več sto milijard dolarjev knjig, kuhinjskih pripomočkov…, pridobivali prav takšne vsote denarja na račun reklamiranja, ponujanja dodatnih storitev, ki jih zaračunavate in podobno. Vse to pod krinko »uspešnosti globalizma«. Zato ste končno potrebni močne regulacije s strani posameznih suverenih držav, na območju katerih želite še naprej poslovati. Vključno z Združenimi državami Amerike. Kot državljani imamo namreč vso pravico zahtevati, da delujete skladno z zavezujočimi predpisi, ki veljajo na teritoriju določene države, izvoljeni predstavniki pa imajo dolžnost to zagotoviti. Prav tako ste podvrženi sodnim vejam oblasti suverenih držav, tako iz kazenskopravnega vidika, kot iz civilnopravnega. Ne obravnavajte nas kot svoje hlapce, ker to nismo. Smo Suveren v lastni državi, vi pa v tej državi zgolj poslujete. Ste torej zgolj nekakšen »sui generis« tuj poslovni partner, ki je dolžan spoštovati pravni red države v kateri posluje. Vsega tega se zavedate in se bojite. Veste, da smo to kot družba še vedno sposobni udejanjiti.

Imamo tudi možnost izbire. Zgolj ozreti se moramo v preteklost, v zgodovino, ki nas marsikaj nauči. Odločiti se moramo, če nam res ustreza »pranje možganov«, sicer neprimerno bolj sofisticirano in nadgrajeno od tistega, ki se je razvilo v 20. stoletju, ali pa se tega ne gremo več. Smo na prelomni točki. Pozni smo s pripravami na način življenja v naslednjih desetletjih, zelo pozni. Tekma namreč poteka že desetletja, suverene države pa močno zaostajajo. Imamo torej izbiro. Izobraževanje mladih in takojšnja sprememba politično-gospodarskega koncepta delovanja države, ali katastrofa.

Izobraževanje pa ne sme potekati po ustaljenem sistemu ukalupljanja ljudi, torej, da se zgolj nekaj naučiš. Znanje je namreč zgolj reprodukcija že znanega. Potrebujemo spodbujanje inovativnega razmišljanja, saj lahko le to prinese dodano vrednost in komparativno prednost. Ukalupljanje mladih pomeni zgolj nadaljnjo stagnacijo. Potrebujemo ljudi, ki si bodo vplivnim mednarodnim organizacijam in korporacijam ter njihovim večkrat sociopatskim ustanoviteljem ali voditeljem upali reči NE. Želim si ljudi, ki ne bodo obubožani in odvisni od vladnih ukrepov ter subvencij. Želim si ponovno vzpostavitev močnega in neodvisnega srednjega razreda, ki je vedno predstavljal gonilo družbe v pravo smer. Le ekonomsko in socialno neodvisni ljudje lahko namreč vladajočim strukturam mirno povedo, da so v bistvu povsem nepotrebni, v kolikor ne bodo izvajali servisne funkcije državljanom. Le neodvisna oseba lahko spregovori zoper sporna dejanja samooklicanih filantropov, s strani nikogar izvoljenih predstavnikov mednarodnih organizacij, močnih korporacij, zoper dejanja izvoljenih predstavnikov ali celo uradnikov, ki so si ustvarili prave male fevde. Predpogoj za to, da lahko neodvisna oseba spregovori pa je, da živi v svobodni družbi, brez skrbi, da bo deležna povračilnih ukrepov.

Svobodna družba pa je po mojem mnenju ogrožena kot še nikoli v zadnjih osemdesetih letih. Korektno metaforo nemoči tradicionalno najmočnejše zahodne države namreč predstavlja tragična pojava aktualnega predsednika Združenih držav Amerike. Vsaka močna mednarodna korporacija, vsaka avtokratska država, ki želi zavladati svetu, si namreč na nasprotni strani želi prav takšnega predsednika.

Marsikaj bo zato še toliko bolj odvisno od vsakega izmed nas. Od demokracije in vladavine prava se lahko dokončno poslovimo v trenutku, ko se bomo zbali javno povedati ali zapisati svoja razmišljanja z imenom in priimkom ter pokončno zagovarjati svoje prepričanje.

Sam se temu ne mislim odpovedati.