IDIOKRACIJA NA POHODU

Neprestano generiranje strahu z namenom, da prestrašen človek sledi določeni agendi ima meje. Tudi politika strahu ima svoje meje. Kaj pa cenzura? Prav tako. Za to, da se poslužiš tega instrumenta obstajata le dva razloga. Bodisi ta, da imaš ljudi za popolne idiote, ki si na podlagi nasprotujočih si informacij niso sposobni ustvariti lastnega mnenja, ali pa nekaj prikrivaš.  Nobena izmed navedenih možnosti ne more biti ravno v čast odločevalcem. Ko pa na koncu ljudem nimate za ponuditi več ničesar in tudi zaslepljeni sledilci to še kako občutijo, vrag odnese šalo. Tisti, ki so umetno ustvarjali psihoze in si skušali poslušnost ljudstva zagotoviti na podlagi cenzure, so takrat prvi na tnalu.

20.03.2022

Piše: Domen Gorenšek

Danes običajni državljan Evropske unije praktično že živi čase bivše Sovjetske zveze. Pretiravam? Pa poglejmo. Omejen dostop do informacij, neprestana propaganda, generiranje strahu, represija in cenzura. Vse to je bilo še kako lastno propadlemu sistemu. Če k temu dodamo še dejstvo, da nam vlada samooklicana “elita” preko neizvoljenih birokratov, Ursulo Von der Leyen in evropske komisarje pač nihče od nas ni izvolil in, da gre za neko zvezo povsem različnih držav oziroma narodov, ki imajo bore malo skupnega, smo zgolj korak od Sovjetske zveze. Manjka morda le še pomanjkanje osnovnih dobrin, v kar sicer precej zanesljivo drvimo, ter obračunavanje z neposlušnimi državljani na način, ki ga najboljše opiše besedna zveza naših bivših bratov – “uzela ga magla“. Potem smo tam… Moskva 1957.

Javno posmehovanje in obračunavanje z drugače mislečimi je sicer v polnem teku že zadnji dve leti. Ves čas se ponavlja isti vzorec. Najprej v zvezi s pandemijo COVID-19, nato glede ukrajinske krize. Če želiš v množičnih medijih katerekoli barve oziroma politične orientacije javno spregovoriti o nečem kar se ne sklada z narativo vladajočih elit, je to praktično nemogoče udejanjiti. Če se komu po nekem naključju posreči in v osrednjih medijih spregovori ali zapiše lastno mnenje, ki odstopa od mnenja “elit”, mu v najboljšem primeru grozi t.i. “character assassination – maliciozen in neupravičen napad na njegovo dobro ime. Napad največkrat pride prav s strani teh istih osrednjih medijev, usklajene mainstream politike ter s strani njenih pobesnelih “navijačev” na družbenih omrežjih. Dober primer žalostne realnosti v kateri živimo so mag. Stanko Pušenjak, dr.med., priznani slovenski specialist ginekologije in porodništva, sociolog in publicist Tomaž Mastnak, pa dr. Boštjan M. Zupančič, pravnik, filozof in publicist ter bivši ustavni sodnik ter sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice in moj prijatelj ter kolega dr. Andraž Teršek. Vsi navedeni so v zadnjem času na lastni koži občutili, da je razmišljanje izven zastavljenih okvirov, ki jih določijo “elite” nezaželeno. Brez kančka spoštovanja do njihovega preteklega dela, se je po njih dobesedno usulo tako na družbenih omrežjih kot v nekaterih pisanih medijih. Ob tem je zaznati zanimiv fenomen. Povsem vseeno je namreč, če si v javnosti okarakteriziran kot intelektualec bolj “desnega”ali bolj “levega” pola. Drznil si si misliti z lastno glavo ter svojo misel še javno izraziti. Greh!

Javno zasmehovanje uglednih intelektualcev je tako znova postala realnost. Če se vprašaš o smiselnosti COVID-19 ukrepov, če ne želiš biti vojni hujskač, kar naenkrat postaneš teoretik zarote, rusofil ali celo psihiatrični bolnik potreben zdravljenja v ustrezni ustanovi. Gre za zgodovinsko že znan model osebnih diskreditacij iz neprijetnih časov življenja na vzhodni strani železne zavese. Samo upamo lahko, da ne bodo sledili še kakšni hujši povračilni ukrepi, tako specifični za tisti čas in kraj. Živimo namreč v obdobju, ko se več nič ne zdi nemogoče. V času ene in edine resnice. Ne nujno tiste prave pač pa zgolj tiste, ki je skladna s pričakovanji vladajočih elit. Radikalni mali diktatorji pa vsak na svojem malem “fevdu” Evropske unije zahtevajo ukrepanje zoper ljudi, ki se njihovi resnici niso pripravljeni pokoriti.

Primer resnice, ki je skladna s pričakovanji “elit”

Pandemija virusa SARS-COV-2. Izvor virusa sicer uradno še vedno ni znan, čeprav, kar se je pred dvema letoma zdelo kot teorija zarote, sedaj dostopni podatki že kažejo na precej verjetno možnost, da je virus dejansko nastal v laboratoriju. Seveda ne dvomim, da smo bili v zadnjih dveh letih priča virusu, ki ga doslej nismo poznali in, da je bilo potrebno sprejeti določene ukrepe s katerimi se zavaruje predvsem posebej ranljive skupine ljudi. Pri tem mislim na smiselne ukrepe in ne  takšnih, ki žalijo inteligenco ljudi. 

Predlagam, da si bralec sam ogleda uradno stopnjo smrtnosti COVID-19 in nato oceni sorazmernost in smiselnost ukrepov, katerih smo bili deležni. Izbrana stroka, množični mediji, politika, neizvoljeni birokrati in “elite” seveda vedo, da je bilo vse kar bo v nadaljevanju našteto nekaj povsem razumnega in zdravstveno utemeljenega. A vendar. Pomislimo. Brez podcenjevanja virusa SARS-COV-2, s katerim okužba se lahko tudi pri sicer zdravih in mlajših ljudeh v redkih primerih razvije v težjo obliko bolezni COVID-19, do leta 2020 na planetu Zemlja ni obstajala bolezen pri kateri bi imeli več kot 99-odstotno možnost preživetja in:

  • ki bi bila uvrščena v kategorijo najnevarnejših bolezni;
  • zaradi katere moraš dokazovati, da za vstop v določen prostor nisi okužen s točno tem virusom in sicer na način, da ti predhodno zarinejo paličico v nosno-žrelno votlino, obenem pa si očitno lahko mirno okužen s katerimkoli drugim smrtonosnejšim virusom in se neovirano giblješ;
  • zaradi katere bi se morali kolektivno odpovedati temeljnim človekovim pravicam, vključno s pravico do zavrnitve zdravljenja, izvajanja medicinskih poskusov na ljudeh, spoštovanja telesne integritete posameznika, svobode gibanja, svobode izražanja in drugih pravic;
  • za katero bi bilo cepivo izdelano in že na trgu v dobrem letu dni in, če se s tem cepivom najprej ne “špikneš” enkrat, nato drugič pa tretjič in četrtič… boš umrl, oziroma, če se ne boš uklonil, boš vsaj kriv za nepotrebne smrti zaradi te bolezni;
  • zaradi katere se je cepilo ljudi kar za začasno postavljenimi pregradami pred vhodi v trgovske centre;
  • zaradi katere bi se bilo potrebno odpovedati suverenosti in s prevezo čez oči slediti napotkom WHO ter izbrani stroki v praktično vsaki državi na svetu;
  • zaradi katere smo bili priča napisom pred zdravstvenimi ustanovami, da so v čakalnici “dobrodošle” le zdrave osebe;
  • zaradi katere so bile ustavljene ali vsaj močno omejene vse druge zdravstvene dejavnosti, do katerih dostop imajo ljudje vso pravico, katero jim zagotavlja že ustava, država pa jih vsakega petnajstega dne v mesecu ne vpraša, če morda želijo plačati prispevke za zdravstvo;
  • zaradi katere so bili stanovalci domov za starejše občane prvi poskusni zajčki, pred pojavom “cepiv” pa so imeli nemalokrat zgolj pravico umreti sami, brez kontakta z njim ljubimi bližnjimi sorodniki;
  • zaradi katere smo bili kot živali v živalskem vrtu zapirani “v kletke” in so nas na prostost spuščali vsakih nekaj mesecev;
  • zaradi katere bi se demoniziral vsak poskus zgodnjega zdravljenja;
  • zaradi katere se je s predpisi onemogočalo izdajanje poceni in po sedaj že več opravljenih študijah učinkovitih zdravil, ki so bila takrat na voljo;
  • zaradi katere je bil del zdravstvene stroke, ki je ostal pokončen in skušal ljudem pravočasno nuditi ustrezno zdravljenje javno zasmehovan, diskreditiran in cenzuriran, zbornice pa so proti temu delu stroke uvajale postopke za odvzem njihovih licenc;
  • zaradi katere se je pospešeno eksperimentiralo s “cepivi” tudi na otrocih iz sirotišnic vzhodne Evrope;
  • katero se zdravi z zdravilom, ki to v bistvu za to bolezen sploh ni primerno (Remdesivir);
  • zaradi katere je propadlo nešteto malih in srednjih podjetij, hkrati pa so praktično nemoteno poslovale multinacionalke;
  • zaradi katere je bilo pričakovano usklajeno aplavdiranje na terasah ali oknih ob točno določeni uri;
  • zaradi katere hodijo ljudje še vedno zamaskirani, otrokom pa je bila do nedavnega močno omejena pravica do šolanja, obenem se niso smeli družiti in ne videti obrazne mimike sovrstnikov;
  • zaradi katere so se menjali ukrepi praktično iz dneva v dan, iz tedna v teden;
  • zaradi katere smo bili vsakodnevno na prvih straneh spletnih in tiskanih medijev ter v udarnih novicah in na tiskovnih konferencah “bombardirani” s števci smrti in hospitalizacij;
  • zaradi katere je bilo večkrat s strani izbrane stroke javno odsvetovano druženje “cepljenih” z “necepljenimi”,
  • zaradi katere je bilo s strani izbrane stroke odsvetovano glasno govorjenje in petje;
  • zaradi katere je bilo smiselno nositi masko tudi na samem v gozdu, na primer med tekom, saj nikoli ne veš, če in koga lahko srečaš;
  • zaradi katere si bil v gibanju omejen na občino stalnega ali začasnega prebivališča;
  • zaradi katere je obligatorno priti v zaprt prostor z masko na obrazu, ko pa se v tem istem prostoru usedeš lahko ob vdihavanju tega istega zraka piješ, ješ in se pogovarjaš. Če želiš slučajno vstati, pa si si dolžan seveda ponovno natakniti masko, saj gre v tem primeru za izredno nevarno početje;
  • zaradi katere so vsem ljubi prazniki postali najnevarnejše početje, dogodki, ki se jim velja izogniti in katere je bilo potrebno večkrat onemogočiti ali vsaj omejiti;
  • zaradi katere se je nenadzorovano tiskala enormna količina denarja, ta pa se je nato brezskrbno delil – posledice takšnega početja že čutimo;
  • zaradi katere smo porabili in v okolje odvrgli enormne količine plastike in drugih nevarnih odpadkov;
  • katere “cepivo” je v dobrem letu prešlo vse možne nelogične “faze”, od popolne imunizacije cepljenega do le delne zaščite, pa vse do zmanjšanega tveganja za hud potek bolezni in končno do manjše možnosti za hospitalizacijo, obisk intenzivne terapije in smrti; 
  • …vpišite po izbiri___________________________________
  • zaradi katere se je ustavil svet;
Primer “epidemiološkega ukrepa”, ko se še novinarka komaj zadrži…
Vir:
STA, novinarska konferenca vade

Se vam opisani primeri zdijo zdravstveno utemeljeni epidemiološki ukrepi? Morda. A zgolj na začetku, ko dejansko nismo imeli praktično nikakršnih informacij, nikakor pa dve leti (!) in kljub več osebnim pozivom izbrani stroki, naj vendarle prebere kakšen tuj strokoven članek strokovnjakov, tudi iz tako uglednih univerz kot sta na primer Stanford in Oxford ter spremeni protokol zdravljenja. Se vam še vedno ne zdi logično, da so se morda nekateri po vsem naštetem začeli spraševati, kaj za vraga se tu dogaja? Dopuščam seveda možnost, da se motim, a po navedenih primerih (za vsakega od njih razpolagam z dokazom), bi se sam pri sebi počutil intelektualno podhranjenega, če bi vsem tem ukrepom le nekritično pritrdil.  Zadnji dve leti sta bili tako predvsem nadvse intenzivno treniranje in usmerjanje ljudi v poslušna, prestrašena in poneumljena bitja, nevredna razmišljanja. A vendarle, dobra stran vsega kar se je dogajalo je, da mentalitete ljudi, njihovega načina življenja in navad ne moreš spremeniti v eni generaciji. To je dejstvo. Nekateri bodo pač malce dlje poslušno jedli vse kar jim bo servirano, a tudi tem bo slej kot prej postalo slabo.

Od cenzure do idiokracije

Kot sem zapisal na platformi Twitter: “Bila je trnova pot, a vendarle nam je uspelo. Iz demokracije, smo na prvem semaforju zavili levo, pristali v cenzuri, dve ulici kasneje desno, kjer smo zavili v nasprotno smer enosmerne ceste in prispeli v idiokracijo. Iskrene čestitke vsem sodelujočim!” Zapis se je nanašal na članek Reutersa z naslovom “Facebook dovoljuje vojne objave, ki pozivajo k nasilju nad ruskimi osvajalci” in, ki med drugim vsebuje takšne “bistroumne” zapise kot na primer “Podjetje Meta Platforms (FB.O) bo uporabnikom Facebooka in Instagrama v nekaterih državah dovolilo, da pozivajo k nasilju nad Rusi in ruskimi vojaki v okviru invazije na Ukrajino,…, kar je začasna sprememba politike podjetja glede sovražnega govora.

   Vir: https://www.reuters.com/world/europe/exclusive-facebook-instagram-temporarily-allow-calls-violence-against-russians-2022-03-10/?taid=622a703727d3f20001e221cf&utm_campaign=trueAnthem:+Trending+Content&utm_medium=trueAnthem&utm_source=twitter

Ko sem članek prebral, sem dejansko mislil, da sanjam. Po dveh letih cenzure nasprotnih mnenj, brisanju računov na družbenih omrežjih, tudi priznanim strokovnjakom, po prepovedi oddajanja ruskih medijev na območju Evropske unije, po tem kaj vse je zadnja desetletja štelo za sovražni govor sem doživel še to, da bo na teh istih platformah kar naenkrat dovoljeno pozivanje k narodnostni nestrpnosti, celo k ubojem pripadnikov točno določenega naroda. 

In zakaj še cenzura ruskih medijev?

Kot sem navedel v uvodu. Cenzura ima kot vsako dejanje oblastnikov svoj namen. Očitno torej slišati informacije nasprotne strani ni zaželeno. Tako je namreč najlažje preprečiti ljudem, da bi morda podvomili v “splošno sprejeto mnenje”. Izpodbijanje splošno sprejetega mnenja z morebitnim prikazom nasprotnih argumentov je torej postal zločin proti zahodni družbi, zato je vsak takšen poskus potrebno v kali zatreti.

Zakaj se na primer ljudje zahodnega sveta ne bi smeli seznaniti z dejstvom, da so ZDA v Ukrajini financirale biološke laboratorije? Ali na primer s tem, da je bil iz uradne spletne strani ameriškega veleposlaništva v Ukrajini dne 26. februarja 2022 izbrisan seznam ukrajinskih bioloških laboratorijev? Morda boste nekateri rekli, “idiot, to je zato, da se Rusi ne dokopljejo do podatkov”. Velja, ta argument je na intelektualnem nivoju ukrepa pihanja v luknjico v maski, predstavljenega v nadpisanem. Verjamete vsaj, da FSB-ju (ruski obveščevalni agneciji) ni bilo težko predhodno pridobiti javno objavljene informacije.

In kaj nam je storiti?

Skrajni čas je, da tudi novinarji osrednjih medijev ponovno pričnejo opravljati svoje delo, da se uprejo cenzuri in prenehajo s prepisovanjem člankov iz Reutersa. To kar počnejo predvsem zadnji dve leti pač ni novinarstvo, kaj šele raziskovalno novinarstvo. Kot družba pa se moramo ponovno naučiti kako se med seboj pogovarjati in se nehati pretvarjati, da je vse kar živimo zadnji dve leti povsem normalno. O perečih vprašanjih je potrebno ustvariti ploden in argumentiran diskurz ter spoštovati mnenja drug drugega. To pa zagotovo ne dosežeš, če eni strani popolnoma onemogočiš svobodno izražanje misli in jo označiš za idiote, nevredne participacije v javnosti. Tak način namreč vodi zgolj v samouničenje družbe kakršno smo do nedavnega poznali.

Ko nekdo reče “Black Lives Matter” (življenja temnopoltih so pomembna) se to sliši samoumevno.  Seveda so življenja temnopoltih pomembna, to je vendar vsakomur jasno. Povsem enako pomembna pa so tudi življenja azijcev, belcev in drugih ras. A tudi drugih narodnosti. Vsako življenje je sveto. Prav vsakogar, ne glede na raso ali nacionalno poreklo ima nekdo rad. Tudi mlad ruski vojak v Ukrajini ima mamo, očeta. Enako velja za ukrajinskega vojaka. Zakaj so torej kar naenkrat ruska življenja postala nepomembna? Zakaj je primerno javno pozivanje k nasilju nad njimi in celo njihovemu pobijanju?

Zakaj enostavno ne rečemo: "Dovolj, vsa življenja so pomembna!"? Zato, ker bi s tem razvrednotili umetno skonstruirano delitev, na podlagi katere prosperira vladajoča "elita", ki ji je sicer povsem vseeno za katerokoli človeško življenje. 

Umazana resnica pač. Ljudi se umetno deli, veliko jih zagrabi za vabo namesto, da bi prej vsaj malce razmislili Cui bono
Vir naslovne slike: posnetek zaslona-BBC Comedy Greats

.

POMEMBEN PRECEDENS EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Communaute genevoise d’action syndicale (CGAS) proti Švici
(št. zadeve: 21881/20) odločilo, da so bili Splošni ukrepi proti COVID, ki so za daljše obdobje prepovedovali javne prireditve, v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Piše: Domen Gorenšek

V predmetni zadevi je bila tožeča stranka združenje, ki deluje zlasti na področju sindikalnih in demokratičnih svoboščin in vsako leto organizira ter sodeluje pri več deset dogodkih v ženevskem kantonu. Tožena stranka pa je bila seveda država Švica.

Združenje je zatrjevalo, da mu je bila na podlagi odloka 0.2 COVID-19, ki ga je zvezni svet sprejel 13. marca 2020 odvzeta pravica do organiziranja in sodelovanja na javnih prireditvah po sprejetju vladnih ukrepov za reševanje krize COVID-19. Na podlagi tega odloka so bile namreč javne in zasebne prireditve prepovedane od 16. marca 2020. Neupoštevanje prepovedi se je kaznovalo z zaporno ali denarno kaznijo. Združenje je 26. maja 2020 vložilo tožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice zato, ker je bilo primorano odpovedati shod, načrtovan za 1. maj 2020. S 30. majem 2020 je bila prepoved zborovanj omiljena na največ 30 udeležencev, dogodki, ki vključujejo več kot 1.000 udeležencev, pa so bili še naprej prepovedani do konca avgusta 2020.

Evropsko sodišče za človekove pravice je s sodbo senata z večino glasov (4 glasovi proti 3) odločilo, da je država Švica kršila določbo 11. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (svoboda zbiranja in združevanja).

Sodišče pojasnjuje, da z odločitvijo nikakor ni zanemarilo grožnje, ki jo je COVID-19 predstavljal za družbo in javno zdravje, vendar pa je glede na pomen svobode mirnega zbiranja v demokratični državi razsodilo, da ukrep ni bil sorazmeren z zastavljenimi cilji. Glede na teme in vrednote, ki jih promovira združenje, upoštevajoč splošno naravo in časovno znatno trajanje prepovedi javnih prireditev ter naravo in strogost možnih kazni, je šlo za nedopusten poseg v uživanje pravic, ki jih varuje določba 11. člena Konvencije.

Sodišče je nadalje tudi ugotovilo, da domača sodišča v zadevnem obdobju niso opravila učinkovitega pregleda spornih ukrepov. Tožena stranka – država je tako v obravnavani zadevi prekoračila polje proste presoje. Poseg zato v demokratični družbi ni bil nujen v smislu člena 11 Konvencije.

Vir: https://hudoc.echr.coe.int/eng-press#{%22itemid%22:[%22003-7285299-9926890%22]}

SUVERENOST ali GLOBALIZACIJA? BERNARD BRŠČIČ – DOMOVINSKA LIGA

Ko družba že vnaprej demonizira in kaznuje vsakogar, ki misli drugače ali si celo drzne postaviti  pomembna a morda politično nekorektna vprašanja, ima lahko zaradi tega nastala polarizacija, nespoštovanje mnenja in tleča jeza nasprotnikov svobode izražanja uničujoče posledice za celotno družbo.”

S prvakom Stranke Domovinska liga (DOM) sva se v pogovoru, ki mu lahko prisluhnete na povezavi spodaj, dotaknila aktualnih vprašanj.

  • Česa in ali smo se sploh kaj naučili v zadnjih dveh letih?
  • Kaj nam je prinesla pandemija virusa SARS-COV-2 in vojna v Ukrajini ter kaj nas morda čaka?
  • Je odziv slovenske politike na dogajanje v Ukrajini primeren?
  • Imamo v sedanji sestavi parlamenta sploh kakšno pravo desno stranko?
  • Bi bila v teh časih delitev na suvereniste in globaliste primernejša kot delitev “levo-desno”?
  • Kaj dejansko zagovarja stranka Domovinska liga – DOM?
  • Kaj pa politična korektnost in oznake?
  • Čemu iz programa se stranka DOM ne namerava za nobeno ceno odpovedati?
  • Kako je prišlo do sodelovanja s prof.dr. Boštjanom M. Zupančičem?

Kje se torej nahajamo kot družba in kam gremo? Kaj je rešitev? Vse to in še več v pogovoru s prvakom Domovinske lige, Bernardom Brščičom. Vljudno vabljeni k poslušanju:

https://twitter.com/i/spaces/1ZkKzbEdZovKv

https://domengorenseklaw.law.blog/wp-content/uploads/2022/03/pogovorbernardbrscic-2.wav

V kolikor so vam nazori stranke DOM blizu, vas predsednik stranke gospod Brščič vljudno poziva, da Domovinski ligi z izpolnitvijo ter podpisom in overovitvijo podpisa na vaši upravni enoti, omogočite udeležbo na državnozborskih volitvah dne 24.4.2022. Časa ni več veliko, zato stranka vljudno vabi vse simpatizerje, predvsem pa tiste z območja Ptuja, Prekmurja (Goričkega), Nove Gorice in Postojne, da kar najhitreje izpolnjen ter na upravni enoti overjen obrazec, ki ga najdete na povezavi: https://domovinskaliga.si/ pošljete na sedež stranke, na naslov:  Domovinska liga, Stegne 35, 1000 Ljubljana.

KAJ SE DOGAJA NA DANSKEM…in drugod?

“Poslavljamo se od omejitev in pozdravljamo življenje, ki smo ga poznali pred Korono.” S temi besedami je dne 1. februarja 2022 Mette Frederiksen, danska predsednica vlade, razglasila tako imenovani dan svobode.

15.03.2022

Piše: Domen Gorenšek

Danska je tako postala prva država članica Evropske unije, ki je odpravila skoraj vse omejitve v zvezi z virusom SARS-COV-2. Ta država ima trenutno po uradnih podatkih 112,9 % precepljenost. Kako pridemo do na prvi pogled nerazumne številke? Enostavno. Glede na število odmerkov, ki so jih prejeli prebivalci te države upoštevajoč število prebivalcev. Danska je tako doslej svojih 5.83 milijona prebivalcev pocepila s 13.141.067 odmerki “cepiv” zoper COVID-19. Ob predpostavki, da vsak človek potrebuje dva odmerka, to nanese statistično precepljenost približno 112,9 % prebivalcev te države. Navedeno seveda pomeni, da so nekateri prejeli tri odmerke in, da dejansko ni cepljena celotna populacija, vseeno pa gre v primeru Danske za državo z eno najvišjih precepljenosti na svetu. 

Danska, obljubljena dežela…

Se spomnite izjav članov naše strokovne skupine in politike? Vsi so dajali Dansko kot zgled. Val 202 je naredil celo pravo reportažo iz Danske glede stare dobre normalnosti, ki se je vrnila v Evropo. Vse kar bi torej potrebovali tudi mi, je zgolj dosežen nivo danske precepljenosti in že bi skočili nazaj v normalnost. Tudi mi bi lahko ob takšni precepljenosti mirno sproščali ukrepe, so hiteli zagotavljati predstavniki stroke in politike. Torej le “hop po cepivo”, pa smo nazaj v letu 2019.

Namesto, da bi sledili priporočilom stroke, politikom in medijem, tako želene visoke precepljenosti kot družba nismo dosegli. Ostali smo del nerazvite vhodne Evrope oziroma, kot je zapisal dr. Alojz Ihan v svoji kolumni Vzhodnoevropska polja smrti: “Tudi Slovenci smo del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in samomorilsko brezbrižnostjo postaja tarča začudenih pogledov celotnega razvitega sveta.” In med drugim resignirano nadaljeval: “V naših neprepričljivih izgovorih glede cepljenja in zaščite vidi preostali svet samo še nezrelo kolektivno zatiskanje oči pred problemom, katerega rešitev je tako preprosta in vsem dostopna, da se malokomu sploh še ljubi izgubljati čas in energijo, da bi nas v čemerkoli prepričeval. »Storite, kakor vam drago!« Epidemija je po dveh letih za večino sveta postala le še rutinsko vprašanje osebne higiene – cepljenja in samozaščite, podobno kot velja za umivanje zob ali menjavanje perila. In kdor ima s tem probleme … Na koncu dneva je popolnoma vseeno, ali iščemo izgovore za necepljenje in ignoriranje okužb z lunatičnimi teorijami o čipih v cepivu ali z na videz sofisticiranimi »modrovanji« o osebni svobodi, prispevek k nadaljevanju družbene nenormalnosti je v obeh primerih enako samomorilski za družbo, katere del smo.” (Poudarek dodan op.p.)

Ihanov zapis je požel skoraj orgazmične izlive nekaterih njegovih kolegov na družbenih omrežjih in zgražanje nad tem v kako zaostali družbi so prisiljeni živeti. Kot “brezbrižnim samomorilcem”, “lunatičnim teoretikom zarot” in na videz sofisticiranim modrecom, ki “modrujejo” o osebni svobodi, nam torej kot družbi ni uspelo doseči ciljnega nivoja želene precepljenosti.

Poskusi so seveda bili. Na primer tista (ne)prisilna in za naše dobro zapisana določba v odlok, ki je določala obveznost PC za nekatere javne uslužbence in katera je kasneje neslavno pogrnila pred Ustavnim sodiščem.  Prav tako niso pomagali posredni pritiski v “cepljenje” z vedno manj časa veljavnimi HAT in PCR plačljivimi testi in skladno temu dejstvu neprestanemu ponavljanju testiranj kot alternativi cepljenju in hkrati pogoju za kolikor toliko normalno udejstvovanje v družbi. Nekateri, ki se brez tovrstnih omejitev in pritiskov ne bi “cepili” s “cepivi” zoper COVID-19 so sicer popustili in se bodisi iz finančnih ali povsem življenjsko razumnih razlogov vendarle odločili za cepljenje. Nemalo je bilo takrat tudi mladoletnikov, ki so želeli zgolj ponovno zaživeti svobodno. Možnost takojšnje pridobitve QR kode s prejemom zgolj enega odmerka vektroskega cepiva, je za njih predstavljala še posebej mamljivo ponudbo. Ni pozabljeno. A kljub vsemu, prav nič ni zadostovalo, da bi dosegli nivo precepljenosti zahodnoevropskih držav, kaj šele Danske.  

Vir: STA, novinarska konferenca vlade RS

Namesto, da bi bili torej Danska, smo po mentaliteti očitno bližje Balkanu. S takšnimi ali podobnimi resigniranimi izjavami so nas javno, v svojih čustvenih zapisih na družbenih omrežjih ali v intervjujih praktično dnevno zasuvali strokovnjaki in politika. Dr. Krek je celo javno podvomil v našo zmožnost dojemanja realnosti: “Moramo se vprašati: Danska bo imela vse odprto, mi smo pa zaprti. Kaj je z nami narobe?”

Danska danes…

Danska, obljubljena dežela naše politike, medijev in stroke, prav v teh tednih podira rekorde glede hospitalizacij in smrti povezanih s COVID-19. Kristian Andersen, profesor na oddelku za imunologijo in mikrobiologijo pri Scripps Research, je nedavno zapisal, da so bile oblasti v “blodnjavi veri, da je pandemije konec in da se lahko vrnemo k življenju, ki smo ga živeli leta 2019.”  Eric Feigl-Ding, danski epidemiolog sicer meni, da na Danskem razsaja nek hud podsev(?!), ki bi si zaslužil novo črko grške abecede, a pustimo… Že v mesecu februarju je dr. Ding opazil nenavadno visoko povečano smrtnost zaradi COVID-19 in tudi sicer močno povečano splošno presežno smrtnost.

Kakorkoli že. Dejstvo torej je, da se je na Danskem močno povečalo tako število primerov kot tudi hospitalizacije in smrti povezane s COVID-19, poleg tega pa opažajo še povečano splošno presežno smrtnost. Po drugi strani pa še vedno, če pustimo dr. Dingovo mnenje ob strani, poznamo zgolj različico Omikron, ki naj bi prevladovala širom Evrope, torej tudi na Danskem, s čemer se strinjajo tudi danske zdravstvene oblasti. Kot vemo naj bi ta različica potekala večinoma v blagi obliki. Ker je sev tudi izredno nalezljiv lahko spodnji graf, ki kaže na izrazit porast primerov v tej državi še razumemo. “Cepivo” je bilo namreč izdelano za originalni Wuhanski sev.

Vir:
https://www.worldometers.info/coronavirus/country/denmark/
Vir:
https://www.worldometers.info/coronavirus/country/denmark/

Zadeve pa se dejansko močno zapletejo, ko pogledamo druge grafe. Kljub visoki precepljenosti se je namreč v tej državi v zadnjih mesecih in tednih začelo dogajati nekaj nenavadnega. Na Danskem je vedno več hospitaliziranih in umrlih zaradi COVID-19. Pravzaprav gre za rekordno število ljudi, saj Danska, kot je razvidno iz spodnjih grafov, beleži več hospitalizacij in smrti zaradi COVID-19 kot kadarkoli prej.

9. marca 2022 je tako število smrtnih primerov, povezanih s COVID-19, v štiriindvajsetih urah doseglo za to državo rekordnih 60 primerov. Čeprav dnevni upad števila novih okužb v tej državi spremljajo že skoraj mesec dni, pa število smrtnih primerov še naprej narašča.

Vir:
https://www.worldometers.info/coronavirus/country/denmark/

Danske oblasti sedaj, podobno kot pri nas sicer pojasnjujejo, da je potrebno ločiti med tistimi, ki so umrli neposredno zaradi COVID-19 in tistimi, pri katerih je bil COVID-19 zgolj prisoten, sprejeti oziroma obravnavani pa so bili zaradi drugih bolezni.  Na Danskem naj bi se namreč še vedno vsi primeri, ki so imeli pozitiven rezultat testa PCR v 30 dneh pred datumom smrti vštevali v podatke o smrtnosti, kar naj bi v kombinaciji z močno razširjeno omikronsko različico pripeljalo do višjih številk hospitalizacij in smrti. COVID-19 naj tako ne bi bil glavni vzrok smrti. Vse lepo in prav. A vendarle. Kar je morda bolj zaskrbljujoče in bega tudi nekatere danske zdravnike pa je dejstvo, da je tudi sicer v državi opaziti močan porast presežne umrljivosti.

Zakaj skoraj dve leti tudi v Sloveniji nismo ločevali smrti “z” in “zaradi” COVID-19, čeprav je javnost te podatke večkrat zahtevala? Zakaj smo vse smrti pri osebah pri katerih je bila predhodno potrjena okužba z virusom SARS-COV-2 pripisovali bolezni COVID-19? Koliko je bilo torej v zadnjih dveh letih ljudi, ki so dejansko umrli zaradi drugih bolezni, virus SARS-COV-2 pa je bil pri njih morda le naključno ugotovljen? Koliko ljudi zaradi ukrepov, ki so sledili razglasitvi pandemije SARS-COV-2 ni prišlo do pravočasne zdravstvene oskrbe drugih bolezni ali do pravočasne diagnoze? In še to. Zakaj smo začeli ločevati “ZARADI” in “S” šele leto dni po masovni izvedbi cepljenja z novimi “cepivi” zoper SARS-COV-2?! Na ta vprašanja bomo državljani slej kot prej zahtevali jasne odgovore.

Logično seveda je, da se bodo v močno precepljeni državi, če že, občasno pojavljale tudi smrti cepljenih ljudi. Nikakor pa vsaj z vidika učinkovitosti cepiva ni normalno, da država z eno najvišjih stopenj precepljenosti na svetu prične podirati lastne rekorde glede števila COVID-19 smrti in hospitalizacij. Ne glede na sev, ki pač v tej državi v nekem obdobju prevladuje. Cepi se namreč povsod še vedno z istimi “cepivi”. Danska tako velikega števila smrti povezanih s COVID-19 ni beležila od samega začetka pandemije. Če v tako obsežno precepljeni državi beležijo dnevno več COVID-19 smrtnih žrtev in hospitaliziranih kot so jih pred pojavom “cepiv”, potem lahko z veliko verjetnostjo dokončno zaključimo, da so ta “cepiva” postala povsem obsoletna in neučinkovita, posebej z vidika novih sevov, posledično pa “cepljenje” s temi “cepivi” nima več nikakršne javno-zdravstvene koristi. 

Vir: RTV SLO, novinarska konferenca

Vprašanje, ki se na tem mestu zastavlja torej je, ali cepiva, ki so v Evropski uniji dobila pogojno dovoljenje, v ZDA pa tako imenovano “Emergency Use Authorization” (EUA) sploh še izpolnjujejo pogoje za to, da so lahko pod tem “visečim” dovoljenjem še vedno prisotna na trgih širom sveta. Sam menim, da bi morala pristojna regulatorna telesa podatke nemudoma ponovno preveriti in, če ugotovijo, da koristi več ne pretehtajo tveganj, ne glede na morebitne pritiske, izdana pogojna dovoljenja nemudoma preklicati. Učinkovitost “cepiv” na preprečevanje prenosa in sedaj celo obolevanja za novimi sevi je očitno že ničelna. EMA, pa tudi JAZMP, če se odloči, da ne bo več sledila napotkom evropskega regulatorja, ker ta ne ukrepa pravočasno, lahko v takšnem primeru izda regulativni ukrep začasnega ali popolnega preklica pogojnega dovoljenja za promet.  

Na dan namreč poleg “neučinkovitosti” cepiv zoper nove seve, prihajajo tudi vedno novi podatki o resnih stranskih učinkih “cepljenja” zoper COVID-19, predvsem pri mlajših osebah. Po podatkih ameriškega CDC je predvsem generacija t.i. milenijcev lani jeseni doživela najhujšo prekomerno umrljivost v zgodovini, torej v obdobju, ko je stopila v veljavo t.i. obveznost cepljenja (Vaccine mandate). Ta mlajša populacija sicer sploh ni posebej izpostavljena tveganju za težji potek bolezni COVID-19 v primeru okužbe, zato obseg in čas tega skokovitega porasta umrljivosti, ki sega ravno v jesen leta 2021 sproža resna vprašanja o morebitnem negativnem prispevku cepiv in poživitvenih odmerkov k tej tragični statistiki. Za to starostno skupino se utemeljeno predvideva, da se bo v letu 2022 nadaljevala povišana stopnja umrljivosti. Podatki se seveda še zbirajo.

Vir:
https://www.cdc.gov/nchs/nvss/vsrr/covid19/excess_deaths.htm#dashboard

Ne dvomim, da se možnosti preklica dovoljenja zavedajo tudi proizvajalci, ki že izpopolnjujejo svoja “cepiva”.  Ne dvomim tudi, da potekajo lobiranja, ki trenutna “cepiva” še ohranjajo na trgu. Morda ni naključje, da sta podjetji Pfizer-BionTech in StartUp podjetje Moderna, katerima “cepivom” zoper COVID-19 se v vsakem primeru izteka pogojno dovoljenje, prišli na dan z izjavami, da je v pripravi že novo “cepivo”, ki naj bi bilo namenjeno novim sevom. Po nekaterih informacijah naj bi eno izmed podjetij že pripravljalo enotno “cepivo” oziroma kombinacijo “cepiva” zoper COVID-19 in gripo.

Glede na obdobje vojne kateri smo priča v Evropi, naj za konec tega prispevka medijem, politiki in stroki v razmislek ponudim misel slavnega ameriškega poveljnika: "Če vsi razmišljajo enako, potem nekdo ne razmišlja." - George S. Patton

POGOVORI S PUTINOM

Pogovori s Putinom je štiridelna, štiriurna dokumentarno-biografska nadaljevanka slavnega ameriškega režiserja Oliverja Stonea, ki temelji na intervjujih s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Vladimirovičem Putinom, ki jih je Stone z njim opravil med letoma 2015 in 2017. Nadaljevanka je bila prvič predvajana leta 2017.

Začne se z biografijo ruskega predsednika, nato pa se preko orisa dogajanj ob in po razpadu Sovjetske zveze osredotoči predvsem na obdobje odkar je Putin prišel na oblast, na njegov svetovni nazor ter na aktualna geopolitična vprašanja.

Putin govori o njegovih odnosih z ameriškimi predsedniki, v pogovoru večkrat opozori, da bi morali razumeti, da današnja Rusija več ne more delovati na način kot to želi zahod. Med drugim pojasni svoje poglede na širitev zveze NATO, na ameriško poseganje v ruska strateška območja, na vmešavanje tujih tajnih služb v ruske notranjepolitične zadeve ter o večkrat prelomljenih obljubah zahodnih politikov. Serija se med drugim dotakne tudi podelitve azila Edwardu Snowdnu, problematike v zvezi z Ukrajino ter drugih pomembnih in aktualnih geopolitičnih vprašanj.

Putin opozori, da se je potrebno zavedati, da v primeru spodada z zvezo NATO ne more biti zmagovalca, saj lahko v tem primeru sledi le popolno uničenje…

*Nadaljevanka je opremljena s hrvaškimi podnapisi. Priporočam ogled. 

**Vir naslovne slike: https://www.imdb.com/title/tt6840134/
Ogled je mogoč zgolj s klikom na povezavo in potrditvijo, da se strinjate z ogledom, saj je “skupnost Youtube vsebino ocenila kot neprimerno”.

JE RES VSE ZGOLJ ČRNO ALI BELO?

Medtem ko smo v zahodnih množičnih medijih priča zgolj narativi, ki trobi v isti rog, ko smo deležni cenzure drugačnih pogledov, ko so nekateri politiki in njihovi zvesti privrženci besni že zgolj ob omembi določenih dejstev ter so na družbenih omrežjih medicinske igle zamenjali s pripenjanjem ukrajinskih zastavic ter večkrat žaljive pozive k cepljenju zoper COVD-19 zamenjali z vojnim hujskaštvom, velja aktualno dogajanje morda orisati malce bolj poglobljeno.

06.03.2022

Piše: Domen Gorenšek

KRATEK ZGODOVINSKI PRESEK

Rusija se je praktično “rodila” v Kijevu. Prvotno zgodovinsko rusko cesarstvo je bila namreč Kijevska Rusija, ki naj bi jo ustanovil varjaški poglavar Rurik. Leta 882 je bil tako Kijev razglašen za glavno mesto prvotnega ruskega kraljestva. Kijevska Rusija je zdržala kar nekaj stoletij, dokler je niso v 13. stoletju zavzeli Mongoli. Dinastija Rurik je nato, prisiljena umakniti se na sever, do konca 16. stoletja obstajala kot majhna kneževina, ki se je naselila ob drugi rečni metropoli znani kot Moskva. Leta 1598 je dinastija Rurik dokončno izumrla,  po kratkem prevzemu oblasti s strani Borisa Godunova in sedemletnem obdobju zmede, je dinastijo Rurik končno nasledila dinastija Romanovih. Leta 1613 je namreč razširjeni zemskij sobor (svet bojarjev) z velikim konsenzom za carja izvolil Mihaela Fjodoroviča Romanova. Dinastija Romanovih je vladala vse do leta 1917, ko se je bil car Nikolaj II. med februarsko meščansko revolucijo primoran odpovedati prestolu. Carjevo ožjo družino je nova oblast umaknila sprva umaknila v Sibirijo in zatem v Jekaterinburg. Med oktobrsko revolucijo so boljševiki 17. julija 1918 postrelili vso družino in druge člane širše carske dinastije. Preživeli so bili pred terorjem boljševikov primorani pobegnili v tujino.

Ukrajina kot država ni obstajala vrsto let. S tem področjem so dolga leta upravljale Litva, Poljska, Švedska, Mongoli, Turki, Avstro-Ogrska in Rusija. Na ogromnih ravnicah najvzhodnejših delov Evrope je malo geografskih preprek, zato so se vojske in horde, ki so pustošile po Evropi in Aziji več sto let na območju sedanje Ukrajine nemoteno gibale. Najprej seveda na konjih, nato so prišli tudi tanki. Veliko vojsk, od Karla Gustava, Petra Niškega, Napoleona ter celo Hitlerja in Stalina je te ogromne razdalje prečkalo celo peš.

Ukrajina je bila ponovno oživljena šele po ruski revoluciji leta 1917. Takoj zatem jo je absorbirala Sovjetska zveza, kot samostojna država pa se Ukrajina ponovno pojavi leta 1991.

HOLODOMOR

Zaradi njenih razsežnosti lakoto, ki je sovjetsko republiko Ukrajino najbolj prizadela v letih 1932-1933 večkrat imenujemo holodomor. Gre za izraz, ki izhaja iz ukrajinskih besed za lakoto (holod) in iztrebljanje (mor).  Čeprav je bila množična lakota med letoma 1932 in 1934 prisotna tudi v drugih regijah Sovjetske Rusije, v katerih so pridelovali predvsem žito, pa je bila lakota Ukrajincev še bolj smrtonosna zaradi vrste političnih odlokov in odločitev, ki so bili naperjeni predvsem ali samo proti Ukrajini. Svoj vrhunec je dosegla spomladi leta 1933.

Vzrok za holodomor je bila odločitev sovjetskega voditelja Josipa Stalina o kolektivizaciji kmetijstva, ki jo je sicer sprejel že leta 1929. Ekipe agitatorjev komunistične partije so prisilile kmete, da so se odpovedali zemljiščem, osebni lastnini in včasih tudi stanovanjem na kolektivnih kmetijah. Te ekipe so tudi deportirale tako imenovane kulake – premožnejše kmete – ter druge kmete, ki so se kolektivizaciji upirali. Kolektivizacija je povzročila upad proizvodnje, dezorganizacijo podeželskega gospodarstva in posledično seveda pomanjkanje hrane. V nekaterih delih Ukrajine je to neznosno stanje sprožilo vrsto kmečkih uporov, vključno z oboroženimi vstajami.

Upori so Stalina močno skrbeli, ker so se dogajali v pokrajinah, ki so se desetletje prej med rusko državljansko vojno borile proti Rdeči armadi. Zaskrbljen je bil tudi zaradi jeze in odpora proti državni kmetijski politiki znotraj ukrajinske komunistične partije. “Če si zdaj ne bomo prizadevali za izboljšanje razmer v Ukrajini, jo lahko izgubimo” je avgusta 1932 pisal sodelavcu Lazarju Kaganoviču. Namesto, da bi skušal zadeve deeskalirati, je Stalin storil ravno nasprotno. Jeseni istega leta je sovjetski politbiro, elitno vodstvo sovjetske komunistične partije, sprejel vrsto odločitev, ki so še povečale in poglobile lakoto na ukrajinskem podeželju. Kmetije, vasi in cela mesta v Ukrajini so bile uvrščene na “črne sezname“, s katerimi jim je bilo onemogočeno prejemanje hrane. Kmetom je bilo celo prepovedano zapustiti Ukrajino, vse zato, da ne pridejo do hrane. Kljub naraščajoči lakoti so se rekvizicije hrane povečale, pomoč pa ni bila zagotovljena v zadostnih količinah. Kriza je dosegla vrhunec pozimi 1932-33, ko so organizirane skupine policistov in komunističnih aparatčikov ropale domove kmetov in jemale vse užitno, od pridelkov do osebnih zalog hrane in domačih živali. Ta dejanja sta spodbujala lakota in strah, ki ju je krepilo več kot desetletje sovražne in zarotniške retorike, ki je prihajala iz najvišjih krogov Kremlja.

Rezultat Stalinove kampanje je bila katastrofa. Spomladi leta 1933 je v Ukrajini močno narasla smrtnost. Med letoma 1931 in 1934 je od lakote po vsej Sovjetski zvezi umrlo vsaj 5 milijonov ljudi, od tega vsaj 3,9 milijona Ukrajincev. Študijo, na kateri temelji ta številka je izvedla skupina ukrajinskih demografov. Kakorkoli, situacija v Ukrajini je bila med letoma 1932 in 1934 milo rečeno nehumana. Arhivski zapisi namreč med drugim vsebujejo celo številne opise primerov kanibalizma in drugih grozot. Lakota je prizadela tudi ukrajinsko mestno prebivalstvo. Mnogi so sicer lahko preživeli zaradi izdaje živilskih kartic, vendar pa je bilo tudi v največjih ukrajinskih mestih na ulicah mogoče videti trupla.

Vir:
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Gladomor#/media/Slika%3AGolodomorKharkiv.jpg

Lakoto je hkrati spremljal tudi napad na ukrajinsko identiteto. Medtem ko je milijone kmetov umiralo, so agenti sovjetske tajne policije (KGB) napadali ukrajinsko politično srenjo in inteligenco. Lakota je tako postala tudi krinka za kampanjo zatiranja in preganjanja ukrajinske kulture in ukrajinskih verskih voditeljev. Uradna politika ukrajinizacije, ki je spodbujala uporabo ukrajinskega jezika, je bila dejansko ustavljena. Poleg tega so bili vsi, ki so bili povezani s kratkotrajno Ukrajinsko ljudsko republiko – neodvisno vlado, ki je bila razglašena junija 1917 po februarski revoluciji in bila po osvojitvi ukrajinskega ozemlja s strani boljševikov razpuščena, podvrženi hudim represalijam. Ljudje, ki so bili tarče te kampanje, so bili javno očrnjeni, zaprti, poslani v gulag (sistem sovjetskih zaporov oziroma taborišč za prisilno delo) ali celo usmrčeni.

Stalin je naredil vse, da bi prikril grozote, ki so se dogajale na območju Ukrajine. Med drugim je leta 1937 zatrl rezultate popisa prebivalstva, upravitelji tega popisa pa so bili aretirani in umorjeni, ker so podatki razkrili zdesetkanje ukrajinskega prebivalstva. Čeprav se je o holodomoru na glas govorilo v obdobju nacistične okupacije Ukrajine med drugo svetovno vojno, je v povojnih letih ta tema ponovno postala tabu. V Sovjetski zvezi je bila prvič javno omenjena leta 1986, po nesreči v jedrski elektrarni Černobil. Tudi to nesrečo so sovjetske oblasti, kot je znano, sprva prikrivale.

UKRAJINA MED 2. SVETOVNO VOJNO

Nepričakovana nemška invazija na ZSSR se je začela 22. junija 1941. Sovjeti so med hitrim umikom postrelili svoje politične zapornike, razstavili in odstranili industrijske obrate ter izvajali politiko požgane zemlje – razstrelili so stavbe in objekte, uničili pridelke, zaloge hrane ter zasuli mine. A Nemci so ukrepali hitro in do konca novembra istega leta so imeli pod nadzorom že skoraj vso Ukrajino. Prebivalci Ukrajine so Nemce sprva pozdravili kot osvoboditelje. Zlasti v Galiciji je bilo razširjeno prepričanje, da je Nemčija kot zaprisežena sovražnica Poljske in ZSSR naravna zaveznica Ukrajincev pri zavzemanju za njihovo neodvisnost.  Na tem zahodnem delu Ukrajine je Hitler med drugo svetovno vojno tudi novačil ukrajinske naciste v divizijo imenovano SS Galizien. Vodja SS Himmler je zagotovil, da so bili Ukrajinci, ki jih je rekrutiralza SS, izredno fanatični in Hitlerju dosledni glede svojih nacističnih prepričanj.

Ukrajinska politična dejavnost je tako sprva temeljila na sodelovanju z Nemci, katere so ob vstopu v Lvov 30. junija 1941 spremljali člani OUN-B, ki so še isti dan razglasili obnovo ukrajinske državnosti in ustanovitev začasne državne uprave. A idealiziranje sodelovanja z Nemci se je kaj hitro razblinilo. V nekaj dneh so bili organizatorji te akcije aretirani in internirani v koncentracijska taborišča. Nacisti tako niso podprli ukrajinskih političnih prizadevanj. Nasportno, Galicijo so upravno priključili Poljski, Bukovino vrnili Romuniji in ji podelili nadzor nad območjem med rekama Dnjester in Južni Buh kot pokrajino Pridnestrje s prestolnico v Odesi. Preostali del je bil organiziran kot Reichskommissariat Ukraine.

Na okupiranih ozemljih so nacisti pričeli z izvajanjem svoje “rasne” politike. Jeseni leta 1941 so se tako začeli množični poboji Judov, ki so se nadaljevali vse do leta 1944. V Kijevu naj bi bilo samo v prvih dveh dneh pokola ubitih skoraj 34.000 ljudi. Nacistom so pri pobojih občasno pomagale pomožne sile, rekrutirane med lokalnim, ukrajinskim prebivalstvom.

Po zmagi nad Nemci v bitki pri Stalingradu v začetku leta 1943 so Sovjeti začeli protiofenzivo proti zahodu. Sredi leta 1943 so se Nemci začeli umikati iz Ukrajine, za seboj pa so pustili ogromno uničenja. Novembra istega leta so Sovjeti zavzeli Kijev. S približevanjem fronte se je v zahodni Ukrajini okrepila partizanska dejavnost, med Ukrajinci in Poljaki pa je prišlo do krvavih spopadov, ki so zahtevali veliko število civilnih žrtev.  Spomladi leta 1944 je Rdeča armada začela prodirati v Galicijo tako, da je bila konec oktobra vsa Ukrajina ponovno pod sovjetskim nadzorom.

Medtem ko je bilo očitno, da Nemčija že izgublja vojno, so nekateri ukrajinski nacisti, pripadniki SS zvesto sledili Hitlerju, celo ob umiku in vse do Berlina. Šele nekaj tednov pred Hitlerjevim samomorom so te ukrajinski SS-nacistični vojaki, ki so obdržali embleme izjavili, da so sedaj protikomunistični “borci za svobodo Ukrajine”.

Sovjetska zmaga, okupacija vzhodne Evrope s strani Rdeče armade in zavezniška diplomacija so končno povzročili trajno spremembo zahodnih meja Ukrajine. Poljska je v zameno za nemška ozemlja na zahodu privolila v odstop Volinje in Galicije. Prvič po dolgih stoletjih je bila vzpostavljena jasna etnična in dejanska poljsko-ukrajinska meja. Severna Bukovina je bila ponovno zasedena leta 1944, s Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947 pa je bila priznana kot del Ukrajine. Zakarpatje, ki je leta 1944 prešlo iz Madžarske v last Češkoslovaške, je bilo leta 1945 s sporazumom češko-sovjetske vlade dodeljeno Ukrajini.

Ukrajina je bila nato vse do leta 1991 ena izmed socialističnih republik Sovjetske zveze.

RAZPAD SOVJETSKE ZVEZE

Sovjetska zveza je leta 1991 dokončno razpadla. Takratni predsednik Rusije Boris Jelcin se je brez vednosti Mikhaila Gorbacheva v Beloveškem gozdu blizu Bresta v Belorusiji sestal s takratnim ukrajinskim predsednikom Leonidom Kravčukom in beloruskim predsednikom Stanislavom Šuškevičem ter podpisal Beloveške sporazume, na podlagi katerih je Sovjetska zveza de facto prenehala obstajati, po podpisu Almatskega sporazuma 21. decembra 1991, potem ko so se v kazahstanskem mestu Almati sestali predstavniki enajstih od petnajstih sovjetskih republik, pa je Sovjetska zveza tudi formalno prenehala obstajati, namesto nje pa je bila ustanovljena skupnost neodvisnih držav. Le nekaj dni po tem srečanju je Gorbačov spoznal novo realnost in odstopil.

V bistvu je šlo za dobro načrtovan državni udar, na podlagi katerega je bila na pogorišču Sovjetske Zveze dejansko razglašena samostojnost Rusije in Ukrajine ter drugih republik nekdanje Sovjetske Zveze. Na ta način je Jelcin prevzel oblast iz rok zadnjega predsednika Sovjetske Zveze, Gorbacheva. 

Z razpadom Sovjetske Zveze smo prešli v unipolarni svet. Popolna zmaga zahoda na čelu z Združenimi državami Amerike je za Rusko Federacijo na drugi strani pomenila katastrofo. Devetdeseta leta 20. stoletja so namreč postala desetletje z enim najhujših padcev življenjske ravni v mirnem času. Prava noča mora za povprečnega državljana. Rusijo je preplavila revščina, organziziran kriminal, podivjana privatizacija, prilastitev infrastrukture in naravnih virov s strani nekaterih močnih posameznikov sumljivega slovesa. Obenem pa je bilo to tudi obdobje romance med politiki ZDA in Ruske Federacije. Veliko se nas še spomni prijetnih srečanj Billa Clintona in Jelcina. Slednji, z vsakim letom očitneje nezmožen resno in zanesljivo voditi državo s tako bogato kulturno tradicijo a brez vsakršne izkušnje z demokracijo in kapitalizmom, je izgubljal vzvode odločanja in zaupanje državljanov. Rusko politiko in gospodarstvo so tako v njenem najtežjem obdobju bolj kot formalno vodstvo, dejansko vodili perverzno bogati oligarhi v navezi z ameriškimi ultraliberalnimi ekonomisti in obveščevalnimi agencijami.

V kolikor želimo na aktualno dogajanje gledati objektivno, ne smemo pozabiti še nečesa. Po padcu berlinskega zidu sta ZDA in Rusija (SZ) dosegli ustni dogovor, da se Nato ne bo širil proti vzhodu in za nobeno ceno ne v strateške elemente razpadle Sovjetske zveze. ZDA so na ta dogovor hitro pozabile in svojo vojaško moč pripeljale dobesedno pred vrata Ruske Federacije.  Zveza NATO se je najprej razširila s sprejemom treh nekdanjih sovjetskih baltskih republik, nato pa še s sprejemom Poljske, Madžarske, Češke, Slovaške, Romunije in Bolgarije. Ruska Federacija je tako pristala v “objemu NATA”. Izgovor zahodnih sil je bil vedno isti. Širitev NATO ni naperjeno dejanje zoper Rusko Federacijo, pač pa gre za “ščit” pred morebitnimi napadi Irana. Lahko temu verjamemo? Zakaj bi Moskva sprejela tako nelogično razlago ter se celo strinjala z zelo realno možnostjo, da bodo na njenih mejah nameščene jedrske rakete, ki bi jo lahko dosegle v 7-8 minutah, v primeru hipersoničnih raket pa v 5-6 minutah?

Vir:
https://a57.foxnews.com/static.foxnews.com/foxnews.com/content/uploads/2022/02/640/320/MAP_WORLD_NATO_member_countries_VER_7.png?ve=1&tl=1

Medtem ko so oligarhi zaradi privatizacijskih zavarovanj, ki so jim jih oblikovali ekonomski svetovalci iz ZDA prevzeli največja ruska podjetja, je na drugi strani navaden ruski državljan stradal, ruska mornarica je rjavela, vojaški častniki niso dobivali plač. Kot je dejal Gorbačov: ZDA ljubijo Rusijo samo takrat, ko je ta šibka

Vso to dogajanje pa je desetletje iz ozadja opazoval človek, pravnik po izobrazbi in ponosen agent bivše sovjetske tajne službe, ki je padec Berlinskega zidu in propad sovjetskega imperija, s piedestala visokega uslužbenca KGB spremljal iz Dresdna. Tistega Dresdna, ki so ga zavezniki ob koncu druge svetovne vojne povsem po nepotrebnem praktično zravnali z zemljo in povzročili zločin proti človeštvu.  Kot velik patriot je razpad sovjetskega imperija in njegov lasten umik iz vzhodne Nemčije, zagotovo doživel kot osebno tragedijo.

Porušeno središče mesta
Vir:
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Bombardiranje_Dresdna#/media/Slika%3ABundesarchiv_Bild_146-1994-041-07%2C_Dresden%2C_zerst%C3%B6rtes_Stadtzentrum.jpg

Obdobje Vladimira Vladimiroviča Putina

Vladimir Vladimirovič Putin se je rodil v Leningradu (zdaj Sankt Peterburg). Po opravljeni diplomi na fakulteti v Sankt Peterburgu leta 1975, je šestnajst let delal kot zunanji obveščevalec KGB in dosegel čin podpolkovnika. Po razpadu Sovjetske Zveze je nadaljeval politično kariero najprej kot podžupan Sankt Peterburga, leta 1996 pa se je preselil v Moskvo in se pridružil administraciji predsednika Borisa Jelcina. Kratek čas je bil direktor Zvezne varnostne službe (FSB), ruske naslednice KGB in sekretar Varnostnega sveta, nato pa je bil avgusta 1999 imenovan za predsednika vlade. Po Jelcinovem presenetljivem odstopu, je Putin postal vršilec dolžnosti predsednika, manj kot štiri mesece pozneje pa je bil izvoljen na svoj prvi predsedniški mandat, na katerega položaj je bil ponovno izvoljen leta 2004. Vladimir Putin od leta 2000 dejansko vodi Rusko Federacijo, bodisi s položaja predsednika republike ali s položaja predsednika vlade katerega je moral zgolj začasno nastopiti, da bi zadostil zahtevam takrat še veljavni določbi ustave Ruske Federacije, ki je predvidevala omejenost predsedniških mandatov.

Z njegovim nastopom je bilo že na prvi pogled jasno, da gre za brekompromisnega in ne ravno demokratičnim načelom naklonjenega človeka, ki za nobeno ceno več ne bo dovolil, da bo zahod, ohrabljen s popolno zmago v hladni vojni še naprej pometal z njegovo domovino. Kot odličen strateg in izkušen tajni agent, se je znal obdati z ljudmi, ki jim je zaupal, saj ga je čakala presneto težka naloga. Potolčenega in osramočenega “ruskega medveda” ponovno postaviti na noge, mu povrniti dostojanstvo in velikosti države ter njeni zgodovinsko-kulturni veličini primeren mednarodni status.

Putin je sicer nemudoma po nastopu mandata izvedel strateško morda najpomembnejše delo. Potihem je sklical oligarhe in jim dal dve možnosti. Ena od teh je bila, da bodo od sedaj dalje delali tako kot bo on rekel, druga možnost pa je bila v najboljšem primeru več desetletno prestajanje zapornih kazni zaradi gospodarskega kriminala in izdaje interesov Ruske Federacije. O vseh oligarhih je imel podrobno pripravljeno podatkovno bazo, ki je vsebovala natančen pregled njihovih protipravnih dejanj. Velika večina teh oligarhov se je odločila za prvo možnost, zgolj posamezniki pa so raje tvegali in se odpravili po drugi poti.

Putin je zahodu večkrat ponudil roko sprave in sodelovanja. Najprej je preizkusil, če sploh obstaja interes zahoda po poštenem medsebojnem sodelovanju v smislu enakopravnega partnerstva. S tem namenom je organizaciji NATO tudi predlagal, da bi Ruska Federacija vanjo vstopila. Bil je zavrnjen. Morda se je Putin takšnih odzivov s strani zahoda že vnaprej zavedal in si skušal s pozivi po sodelovanju zgolj strateško kupovati čas, dokler se Rusija in njena obrambna moč ponovno ne postavi na lastne noge.

Vir:
https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-20-leti-sta-se-v-sloveniji-srecala-bush-mlajsi-in-putin.html

Da se katastrofalne razmere v Ruski Federaciji ne bi prehitro izboljšale, so med drugim poskrbeli še džihadisti in drugi uporniki, ki so pričeli z oboroženimi upori na območju Kavkaza. Te so Rusijo stali 60.000 življenj. Rusija se je v prvih letih Putinovega mandata soočila tudi s številnimi smrtonosnimi terorističnimi napadi, med katerimi sta nam ostala najbolj v spominu napad na osnovno šolo v Beslanu leta 2004 in napad na moskovsko gledališče Dubrovka leta 2002. Teroristične akcije so bile lahko deloma posledica Putinove brezkompromisne politike predvsem do kavkaških republik, morda pa tudi posledica pomoči zunanjih dejavnikov.

Napetosti med zahodom in Rusko Federacijo so se povečale. Leta 2003 je bil Edvard Ševardnadze, ki je imel korektne odnose z Rusko Federacijo, demokratično ponovno izvoljen za voditelja Gruzije. V “Senčni revoluciji”, ki so jo najverjetneje v precejšni meri financirale in organizirale ZDA, je bil Ševardnadze strmoglavljen z državnim udarom in zamenjan z ZDA naklonjenim, vendar globoko skorumpiranim Sakašvilijem.

Tako imenovani “Münchenski govor”, ki ga je imel ruski predsednik 10. februarja leta 2007 na münchenski varnostni konferenci, za večino poznavalcev predstavlja prelomno točko odnosov ZDA – RUsija. V sklopu govora je Putin prvič brezkompromisno, javno in jasno navedel pomembne točke prihodnje ruske politike ter obenem kritiziral monopolno prevlado Združenih držav Amerike v svetovnih odnosih in njihovo “skoraj neobvladljivo hiper uporabo sile v mednarodnih odnosih“. Dejal je, da je rezultat takšne prevlade to, da se nihče več ne počuti varnega, da mednarodno pravo očitno za nekatere ne velja več in da takšna politika ZDA spodbuja oboroževalno tekmo. Putin je z namenom, da bi jasno podprl svoje stališče citiral tudi govor Manfreda Wörnerja iz leta 1990, ko je Zveza Nato dala zavezujočo obljubo, da se ne bo širila v nove države v Vzhodni Evropi: Takrat je Wörner dejal: “dejstvo, da smo pripravljeni, da ne bomo namestili Natove vojske zunaj nemškega ozemlja, daje Sovjetski zvezi trdno varnostno zagotovilo”. Putin se je v govoru javno spraševal kje so sedaj ta zagotovila, kaj se je z njimi zgodilo? Prav tako je nasprotoval načrtom za ameriški protiraketni ščit v Evropi in 7. junija 2007 predsedniku Georgeu W. Bushu predstavil nasprotni predlog, ki pa ga je ta zavrnil. 11. decembra 2007 je Rusija prekinila sodelovanje v Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, ker ” je minilo sedem let, ratificirale pa so ga le štiri države, vključno z Rusko federacijo.”

Münchenski govor 2007

Leta 2008 je Sakašvili začel s pritiski in izvajanjem terorja nad ruskim prebivalstvom v Gruziji. Medtem ko je takratni predsednik ZDA na olimpijskih igrah v daljnem Pekingu ruskega predsednika zalival s šampanjcem, se je Rusija morala odzvati in vojno odreagirati. Istega leta pa se je zgodilo še nekaj kar je za Rusko Federacijo pomenilo kapljo čez rob. Na vrhu NATO sta bili v članstvo povabljeni še Ukrajina in Gruzija. Odločitev Nata, da Ukrajini in Gruziji ponudi članstvo, je bila sicer ponovljena na vrhu Nata leta 2021.

Majdan ter dnevi, meseci in leta zatem…

Vir:
https://youtu.be/h2P9AmGcMdM

Dokončno razočaranje nad zahodom tedaj že vojaško ponovno močne Ruske Federacije, se je zgodilo leta 2014 z državnim udarom na trgu Majdan v Kijevu, ki so ga financirale oziroma pripravile ZDA in s katerim je bil v Ukrajini strmoglavljen demokratično izvoljen, vendar Rusiji naklonjen predsednik Viktor Janukovič. Takoj po padcu Janukoviča je nova oblast v Kijevu “usmerila pozornost” na rusko govoreče Ukrajince, na območju Donbasa pa so se takšnim dejanjem uprli prorusko usmerjeni prebivalci.

Priporočam ogled:

https://youtu.be/fWkfpGCAAuw

Novo oblast v Kijevu namreč ni prevevalo zgolj cvetje in mir, upanje na evropsko prihodnost in narodna zavest, pač pa je le-ta  vključevala tudi politiko zatiranja in brisanja ruske tradicije in jezika v vzhodni Ukrajini, kot tudi omejitev ali celo odvzem njihovih političnih pravic ter izrabo naravnih virov in infrastrukture, vse v korist interesov zahodne Ukrajine. Takratna ameriška administracija, tako kot sicer v Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji, Jemnu in v drugih državah, kjer so sejali demokracijo, ponovno ni imela sreče z izbiro zaveznikov. Zavezniki so namreč naenkrat postali člani ekstremne politične stranke Svoboda, katere militantni del predstavlja Bataljon Azov. Gre za skrajno fašistično skupino (*fažizem: politična ureditev, ki temelji na diktaturi, kultu osebnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, šovinizmu, rasizmu in agresivni zunanji politiki) , ki se je že pred letom 2014 “izkazala” z izvajanjem terorja nad Ukrajinci ki, jim niso bili pogodu, v obdobju po letu 2014 pa naj bi bili odgovorni za kar 13.000 smrti nedolžnih ljudi na območju Donbasa, kjer živi večinsko ruski narod

Vir: Time, Youtube
Zahodni zavezniki v Ukrajini in trening kampi podmladka
Vir: Telegram

Na ukrajinski strani so tako v boju proti rusko govorečim upornikom v regiji Donbas, ki jo sestavljata Doneck in Lugansk, sodelovale tudi skrajne fašistične paravojaške enote oziroma zasebne vojske financirane s strani oligarhov, Rusija pa se je odzvala z vojaško podporo rusko govorečim upornikom. Na ozemlju Ukrajine so se takrat pojavili t.i. “Little green man”, ki naj bi bili zamaskirani vojaki Ruske federacije v neoznačenih zelenih vojaških uniformah, opremljeni s sodobnim ruskim vojaškim orožjem ter opremo.

Rusija se je leta 2014 v sklopu dogajanja v Ukrajini odzvala še na način, da je na Krimu najprej strateško nastavila prorusko oblast na čelu s Sergeyem Aksyonovom ter nato na podlagi razpisanega in izvedenega referendumoma priključila Krim, ki je bil sicer v času Sovjetske zveze del Rusije in je bil šele leta 1954 s simbolično gesto “prenesen” v Ukrajino kot avtonomna republika. Čeprav mednarodne organizacije Krima ne priznavajo kot del Ruske Federacije, pa velja na tem mestu opomniti, da referendumska odločitev z dne 16.3.2014 temelji na Pravici naroda do samoodločbe, ki je z Ustanovno listino OZN že od leta 1945 uveljavljeno mednarodnopravno načelo. Narod sam določa zunanjo in notranjo politično ureditev in delovanje.

Zanimivo, da se je poleg ameriške diplomatke, trenutno državne podsekretarke za politične zadeve v Bidenovi administraciji in nekdanje članice zveznega oddelka za zunanje zadeve ter  pomočnice državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Victorie Nuland, odločno na stran Ukrajine postavil tudi tedanji podpredsednik in aktualni predsednik ZDA Joe Biden, ki naj bi imel sicer kar nekaj finančno donosnih družinskih poslov v tej državi. Takrat se je celo javno pohvalil, kako mu je leta 2006 uspelo zamenjati tožilca v sicer suvereni Ukrajini, ki je preiskoval zadevo “Burisma Holding” in tekom preiskave ugotovil povezavo s Hunterjem Bidenom, sinom aktualnega predsednika ZDA, ki naj bi na sumljiv način prejel 3.000.000,00 $.

Vir:
https://youtu.be/UXA–dj2-CY

Ukrajina naj bi tudi sicer predstavljala “osebni bankomat” za zahodne politike, njihove družinske člane in prijatelje. Predvsem za ameriške demokrate in njihove “organizacije”. Nekdanji predsednik ZDA Donald J. Trump, je tekom svojega mandata jasno in javno izrazil stališče, da je Ukrajina ena od najbolj korumpiranih držav na svetu.

Na naslednjih svobodnih volitvah po zahodnem standardu je bil izbran Petro Porošenko, katerega je leta 2019 zamenjal aktualni predsednik Ukrajine, Volodymyr Zelenskyy. Za Zelenskega marsikateri Ukrajinec zna ne glede na poreklo povedati, da gre za karikaturo predsednika, ki je v resnici človek Washingtona. Aktualni ukrajinski predsednik naj ne bi več užival podpore niti večine Ukrajincev, kaj šele Rusov, živečih v Ukrajini. 

Dva Minska sporazuma in njun propad

Sporazum iz Minska so februarja 2015 podpisale države in organizacije, ki tvorijo “normandijski format“. Podpisniki so bili Francija, Nemčija, Rusija in Ukrajina, nadzor nad izvajanjem sporazuma pa je prevzela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Sporazum je pozneje potrdil tudi Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN).

V skladu z določbami sporazuma se je vlada v Ukrajini poleg takojšnje vzpostavitve prekinitve ognja v regiji Donbas zavezala, da bo sprejela ustrezne zakone, na podlagi katerih bo regiji Donbas (Doneck in Lugansk), sicer središču proruskih upornikov,  priznala pravico do samouprave ter podelila poseben, avtonomen status. To je bil pogoj, da bi regije še naprej ostale del Ukrajine in, da bi Rusija ukrajinski vladi predala nadzor nad mejami, ki ga je prevzela po izbruhu vojne leta 2014. Ukrajina bi, v kolikor bi se sporazum spoštoval postala varovalna, tako imenovana “tampon” država med Rusijo in Natom, ki v varnostnem smislu ne bi bila zavezana nobeni strani, pač pa bi imela konstruktivne odnose z obema. OVSE kateremu je bila zaupana vloga opazovalca izvajanja sporazuma o prekinitvi ognja pa je poročal, da je ukrajinska stran večkrat kršila premirje.

Še več, ukrajinska vojska je v zadnjih letih redno izvajala skupne vojaške vaje z Natovimi silami pod eksotičnimi imeni, kot so “Saber Guardian“, “Operation Fearless Guardian” in v Črnem morju “Sea Breeze“.

Dve zaporedni vladi v Kijevu tako kljub sporazumu nista posvečali veliko pozornosti reševanju vprašanja regije Donbas in nista sprožili ukrepov za izvajanje sporazuma iz Minska. Eden od poskusov novoizvoljenega predsednika Volodimirja Zelenskega leta 2019 prav tako ni uspel, potem ko so v državi izbruhnili obsežni ultranacionalistični protesti, ki so nasprotovali tej potezi. Protestniki so Zelenskega obtožili “kapitulacije” pod ruskimi pritiski in mu zagrozili, da bo prisiljen zapustiti oblast. Zaradi strahu pred izgubo podpore naroda je Zelenski sprejel ostrejšo retoriko do Rusije in jo pričel obtoževati kot izključnega krivca za dogajanja v Donbasu.

Rusija je problematiko Donbasa nato večkrat izpostavila na mednarodnih forumih, med drugim tudi na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, nazadnje v mesecu februarju 2022. Po besedah Valentine Matvijenko, predsednice Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, aktualne razmere v Donbasu predstavljajo “humanitarno katastrofo in genocid“, ruska intervencija pa naj bi prispevala k umiritvi tamkajšnjih razmer, saj naj Rusiji več ne bi preostalo drugega kot, da z vojaško intervencijo prepreči nadaljnji pokol ruskega življa v regiji in njegovega izseljevanja v Rusijo. Dodala je, da v zadnjih osmih letih nihče ni poslušal njenih pozivov k diplomatskim in političnim rešitvam.

Še bolj jasen je bil ruski predstavnik v Varnostnem svetu Združenih narodov Vasilij Nebenzija, ki je v svojem govoru v Varnostnem svetu javno opozoril, da je Ukrajina dolžna spoštovati določbe sporazuma iz Minska, podpisanega v letih 2014 in 2015 in dal povsem jasno vedeti, da bo Ukrajina na poti k samouničenju, če bodo zahodne sile še naprej pritiskale na Kijev, da sabotira sporazum.

Priporočam ogled.
Poročilo Patricka Lancastra, neodvisnega novinarja. Priporočam ogled več posnetkov na njegovem Youtube kanalu.

Zaključek

Ukrajina je izredno bogata z naravnimi viri. Je polna zalog premoga, železove rude, zemeljskega plina, mangana, soli, nafte, grafita, žvepla, titana, niklja, magnezija, lesa in živega srebra, obenem pa velja tudi za “žitnico Evrope”. Že ukrajinska zastava simbolizira modro nebo, rumena barva pa predstavlja neskončna pšenična polja, značilna za to državo. Se vam zdi normalno, da je razen redkih privilegiranih posameznikov, tako bogata država v bistvu ena najrevnejših v Evropi? Morda tudi zato:

Priporočam ogled dokumentarnega filma slavnega režiserja Oliver Stonea:
https://rumble.com/vwxxi8-ukraine-on-fire.html

Potrebno se je zavedati, da je Ukrajina tudi geopolitično zelo občutljiva za Rusko Federacijo. Iz več razlogov. Poleg zgodovinskega pomena glavnega mesta Kijev, je iz Ukrajine do Moskve le 440 kilometrov. Če prebivalci Krima ne bi na referendumu izglasovali samostojnosti in priključitev Ruski Federaciji, bi ruska mornarica izgubila nadzor še v Črnem morju. Nadalje je regija Donbas izredno bogata z naravnimi viri ter “prepojena” z energetsko infrastrukturo. Če k temu dodamo še dejstvo, da v tej regiji živi večinsko rusko prebivalstvo in, da opozoril Moskve o ukrajinskih zločinih nad ruskim prebivalstvom na tem območju nihče na zahodu več let ni želel slišati, morda ni več toliko nelogično, da se je bila Ruska Federacija pod vodstvom pretkanega Putina, ki je medtem že razvil nekatere ruske vojaške zmogljivosti na nivo, ki mu lahko zavida tudi organizacija NATO, čutila dolžno posredovati.

Kot v vsaki vojni pa bodo na koncu trpeli in preštevali žrtve navadni ljudje, ne glede na poreklo. Tista večina Ukrajincev in Rusov torej, ki si nikoli ni želela vojne in katere geopolitični interesi ter spletke velesil ne zanimajo. Tista večina enih in drugih, ki nasprotno stran ne dojema kot sovražnike, pač pa prej kot brate.

Kaj pa Evropa? Na zahodu smo zadnji dve leti priča popolni cenzuri drugačnih mnenj, propadanju srednjega razreda in družbeni utrujenosti po dvoletni pandemiji enega “najsmrtonosnejših” virusov, ki jo je očitno lastnoročno zaključil kar Vladimir Putin s posredovanjem v Ukrajini. Obenem smo priča vedno bolj očitni odvisnosti ljudi od države oziroma bolje rečeno, od mednarodnih organizacij, pri čemer bodo sankcije proti Rusiji in njena recipročna dejanja zgolj še prilila olje na ogenj. Pomanjkanje, energetska kriza, višanje cen osnovnih dobrin so najverjetneje realnost bližnje prihodnosti. Na ta način pa ljudje postanejo povsem odvisni od države, čeprav bi moralo biti ravno nasprotno. Lačen človek de facto ne more biti svoboden, saj je njegova prva in edina misel kako preživeti lastno družino. Posledično se tako suverenost in oblast ljudstva s pospešenim tempom izgublja pred našimi očmi.

Kar se zadnje mesece dogaja v Kanadi in je praktično v celoti spregledano s strani zahodnih množičnih medijev, se je še leto dni nazaj zdelo nepredstavljivo. Samooklicani liberalec se je “izkazal”. Medtem ko so v Kanadi dovoljeni in celo zaželeni proukrajinski protesti, je namreč več sto ljudi iz t.i. “Freedom Convoy”  še vedno priprtih in pozabljenih s strani medijev, čakajoč na izrek zapornih kazni. Podobno se dogaja v nekaterih državah zahodne Evrope, Novi Zelandiji in v Avstraliji. Zgolj nekatere ameriške zvezne države še predstavljajo upanje za ohranitev zahodne civilizacije kot jo poznamo. Te izjeme vodijo izključno guvernerji iz ameriške Republikanske stranke.

Vse kaže na to, da nas čaka zanimivo obdobje, v katerem se bodo geopolitične karte vpliva močno premešale. Včasih se zdi kot, da je nekomu v interesu, da se do temelja uniči vse kar je bilo še do nedavnega na zahodu sveto in se vzpostavi nov svetovni red.

Naj za konec v razmislek ponudim ogled zanimivega kratkega posnetka:

Ana Stepanovna Politkovska, preiskovalna novinarka in borka za človekove pravice, znana po svojih do moskovske oblasti izjemno kritičnih reportažah iz kavkaških republik, predvsem iz Čečenije, je bila dne 7. oktobra 2006, prav na Putinov rojstni dan, najdena mrtva pred dvigalom njenega moskovskega stanovanja z dvakrat prestreljeno glavo. Storilca niso nikoli našli. V Rusiji večkrat neznano kam izginejo kritični novinarji, politični nasprotniki, disidenti. 

Sem rusofil? Podpornik Putina? Želim tak sistem? Ne. Le tiho in brez upora ne želim priznati legitimnosti cenzuri in sprevrženemu enoumju, katerega so nekateri na zahodu brez kritične presoje in celo z nasmehom na obrazu naivno sprejeli kot nekaj povsem običajnega.

COMMENT: A WORLD GOVERNMENT UNDER THE AUSPICES OF THE WHO AND THE UN PROMISES US?

Author: Julija Čeh

WILL THE ARBITRATION AGREEMENT WITH CROATIA BE SEEN LIKE A DROP IN THE (PIRAN) SEA, COMPARED TO THE PROPOSED INTERNATIONAL AGREEMENT COVID -19 (Covid – 19 Treaty) OF THE WORLD HEALTH ORGANIZATION?

While most people switched incredibly quickly from fear of a “deadly” virus to fear of war and quickly swapped vaccinators or anti-vaccines for the camp of invaded Ukraine or “evil” Putin, the World Health Organization (controlled by the majority of individual donors Gates &GAVI, e.g. private capital interests) is quietly preparing for a global coup: the WHO member states should simply hand over all their constitutional rights to the World Health Organization in times of pandemics or natural disasters (including global warming).

https://www.consilium.europa.eu/en/infographics/towards-an-international-treaty-on-pandemics/

The World Health Organization (WHO) is proposing a new international agreement on Covid (Covid-19 Treaty), which extends the 2005 Treaty (IHR 2005), which was signed by 189 countries. Once signed by the Minister of Health, the WHO Constitution (Article 9) will take precedence over the State Constitution and will apply during “natural disasters or pandemics”.

The perceived threat alone will be enough for the WHO to identify it as a sufficiently large threat and declare a state of emergency. We will be left at the mercy of the WHO, the World Bank, the United Nations and the corporations that work with them. The consequences of signing such an agreement are so huge and far-reaching that top Slovenian lawyers and the media should demand clear answers. Has the Ombudsman called? Information Commissioner?

When it came to a few kilometers of Piran Bay and access to the open sea, the President convened experienced lawyers in a group to negotiate arbitration, negotiations were held at the highest state level, the public was informed. Now, when we are threatened with the complete loss of state sovereignty and the loss of fundamental human rights in times of pandemics or natural disasters, we know neither the negotiating team, nor the negotiating positions, nor the reasons for starting negotiations.

Given that the WHO is inclined to change the definitions – the definition of pandemic, herd immunity, vaccines have been changed, we can reasonably expect to be under the control of the World Health Organization, mostly due to changes in definitions or statistical models and not real threats. Or simply because they will decide that we need new training and threat simulation (see the 2019 World at Risk report ).

WHO is already on a low start before negotiations: Signing a contract with Deutsche Telekom

We saw on Wednesday, February 23, 2022, how the role of the WHO as a global “health government” will look in practice. The WHO has signed a contract with its subsidiary Deutsche Telekom (DTEGn.DE) T-Systems to develop a software solution for global electronic verification of coronavirus vaccination certificates. Is the director general of the WHO Dr. Tedros asked for approval from 194 WHO member states? It looks like the agreement has already been signed and is represented by Tedros for all 194 countries in the contract with Deutsche Telekom. An incredible precedent in terms of state sovereignty.

A QR Verification Code is now being developed to be applied Worldwide
simultaneously in 194 member states of the UN with a combined population of 7.9 billion people. The Worldwide QR Global Verification Agenda is to be carried out under the auspices of the WHO is the liaison with ID2020 and the Gavi Alliance, both of which are funded by the Gates Foundation.”
Source:
https://www.channelnewsasia.com/business/deutsche-telekom-build-global-covid-19-vaccine-verification-app-who-2514811

The QR code-based software solution will also be used for other vaccinations. The WHO will support its 194 Member States in building national and regional verification technology. It is a data bank of an incredible 7.9 billion people, which will be controlled by a few corporations and a couple of wealthy families.

The purpose of the International Agreement is therefore the desire for complete control over everything, down to the last atom. The agreement with Deutsche Telekom on a single QR verification system is just the basis for a digital ID, where all your information will be stored – from health information to religious beliefs, online behavior, as well as online banking transactions and credit points. acquired through appropriate behavior. The Global Verification Agenda will be implemented under the auspices of the WHO, the GAVI Alliance and ID2020, both companies’ majority owned by Bill Gates. Gates signed a strategic cooperation agreement with Deutsche Telekom in the 1990s as CEO of Microsoft.

The QR code is therefore “all-electronic identification” – which connects everything with everything that everyone has (health, banking, personal and private data). Your Digital Twin. In the event of pandemics and natural disasters, all your data will be legally accessible to the World Health Organization, Deutsche Telekom , as well as the World Bank, Gavi, WEF … And there will be only blue skies over WHO laws, no institution to complain, for example, if your bank account is centrally closed due to a quarantine violation or a missed vaccination. Or the social service will take your child away because you are considered an anti-state element due to doubts about the government narrative, when you search the internet for information on the reasonableness of the measures.

It is a matter of a significant abolition of civil liberties and fundamental human rights. David Scripca says: “A global digital ID system is emerging. … The goal of the WEF – and all central banks is to introduce a global system in which the personal data of all will be included in the central bank’s digital currency network. “Once this goal is achieved, every aspect of our lives, from the womb to the crematorium, will be controlled by the so-called 1% who run the world’s most influential institutions” (Rockefeller, Morgan, DuPont, Rothschild, British royal family, Dutch royal family, etc.)

It’s about how much electricity we’ll be allowed to consume, what we’ll be allowed to read, see, hear, say – and even eat. Whether and where we can travel. The list of “banned items” will continue to grow.

Background to the proposed international COVID-19 agreement

Let’s examine the development. Most of the facts are already known about what was happening in the background, but not all the facts.

In March 2021, a year after the pandemic was declared, the WHO announced that European Council President Charles Michel, WHO Director-General Dr Tedros Adhanom Ghebreyesus and more than 20 world leaders were proposing to strengthen the role of the WHO. January 12, 2021, with 194 signatories to the 2005 agreement agreed to begin negotiations to sign a new international agreement.

During the last week of January 2022, the WHO held an emergency meeting in Geneva to discuss the expansion of its powers. In March 2022, the first meeting of the intergovernmental negotiating body will take place. Negotiations are expected to be completed by 2024.

Source:
https://www.consilium.europa.eu/en/infographics/towards-an-international-treaty- on-pandemics/

WHO’s explanation why a new International Agreement is needed.

“ The COVID-19 pandemic is the biggest challenge for the world community since the 1940s. At that time, after the destruction of the two world wars, political leaders came together to form a multilateral system. The goals were clear: to unite countries, to overcome the temptations of isolationism and nationalism, and to face challenges that can only be achieved together in a spirit of solidarity and cooperation, namely peace, prosperity, health and security.”
https://media.un.org/asset/k18/k18f0zacdn

The comparison of the pandemic with war and the proposed multilateral international treaty “Treaty”, which is best known as a tool for resolving disputes between the conflicting parties, sounds strange in the first place.

After World War I, the famous Versailles treaty plunged Germany into poverty and famine, which led to the rise of nationalism, and also served with the 1919 Balfour Agreement — England’s landing that Israel was entitled to its state in Palestinian territory. The League of Nations was established, the beginning of today’s United Nations, which was founded immediately after World War II and which, with a resolution in 1948, established the state of Israel on Palestinian territory. The Paris Peace Agreement after World War II changed the lives of most Europeans and beyond for good. The World Health Organization is just one of the subsystems of the United Nations, it originated from the Rockefeller Foundation’s health department. Rockefeller was also the one who donated the land on which the United Nations building was erected.

Why such a long introduction to an international agreement – the Treaty?
As this is an international, legally binding document which, in the event of signing, will turn Slovenia into a “administrative unit” [corporation] of the WHO, leaving the health of its citizens at the mercy of corporations that reduce the individual to a Digital ID unit that can be connected to blockchain, whose data is available 24/7 for various uses and abuses, data mining, DNA harvesting (DNA is a medium that allows much better storage of information than traditional semiconductors). In the age of the Internet of the Body, an individual is connected to a central unit in a global corporation and there is no one above the corporations who can prevent abuse.



Source:
https://m.polity.org.za/article/the-internet-of-bodies-is-here-tackling-new-challenges-of-technology-governance-2020-08-11

The reasons for signing the agreement, cited by the World Health Organization, can be summarized in three points:

1. Enhanced WHO role for a more adequate and centralized response to any future pandemic and natural disaster.
2. Access to all medical services, especially vaccines for all.
3. One health.

Ad 1: Why health and the World Health Organization as the core of the “new world government”?

The answer is not far away, it can be found in Hillary Clinton’s high school dissertation on Saul Alinsky (Rules for Radicals) and whose loyal follower is also Barack Obama. In addition to the rules for radicals, he also laid the 8 foundations on which the socialist state is built – and look at it – the control and control of the health care system is the foundation of building a socialist state. There is therefore a rabbit in this bush – a constant emphasis on the need for the role of the WHO as a global authority on health. We will see later that Covid “live training and simulation” served just that – strengthening the role of the WHO, preparing for the establishment of unified global mechanisms and an international agreement that will confirm the WHO as a global government in the field of health and natural disasters.

The international agreement also summarizes in detail point 2 of the Alinsky plan: with all impossible and unnecessary measures, procedures (vaccines, masks, lockdowns, endless testing), “governments” MUST borrow from the International Monetary Fund and the World Bank to sink into ever-deepening indebtedness, higher taxes, poverty.

Editor Note: Exactly who are “governments” borrowing from, and secondly what exactly are the “governments” that human beings consent to be governed by – Sovereign Nations or Corporations?

Who are the owners of the World Health Organization to whom we are supposed to surrender our health management decisions?

Bill & Melinda Gates Foundation (11.8%), Germany, USA, EU, UK, GAVI (founded by Bill and Melinda Gates). Therefore we will be expected to surrender our health management entirely to the Gates Foundation, which is by far the largest donor to the WHO.

Source:
https://www.reconciliationsofnations.com/2018/08/27/treaty-versailles-shaped- world-war-ii/

Ad.2.: Access to medicines, especially vaccines, for all

WHO: “Immunization is a global public good and we will need to be able to develop, manufacture and introduce vaccines as soon as possible? Therefore, the COVID-19 Access Tool accelerator (ACT-A) has been set up to promote equal access to tests, treatments and vaccines and to support health systems around the world. ACT-A has achieved many aspects, but fair access has not yet been achieved. We can do more to promote global access. To this end, we believe that countries should work together for a new international pandemic preparedness and response treaty.

What is the Covid Access Tool Accelerator, the use of which will be required by law if a contract [Treaty] is signed?

Another organization where we meet the same people. It was established in April 2020. Founders Bill and Melinda Gates Foundation, CEPI; GAVI, Welcome Fund, World Bank, EU

Source:
https://www.who.int/initiatives/act-accelerator/about

Ad.3: One health

WHO: “A renewed collective commitment would be a milestone in strengthening pandemic preparedness at the highest political level. It would be enshrined in the constitution of the World Health Organization. This includes strongly strengthening international cooperation to improve, for example, alert systems, data exchange, research and local, regional and global production and distribution of health and public health countermeasures such as vaccines, medicines, diagnostics and personal protective equipment. It would also include recognizing a “one health” approach that connects the health of humans, animals and our planet. Pandemic preparedness needs global leadership for a global health system suitable for this millennium.”

And we are in an area where health and climate change meet. In Constant readiness for dangers, be they health or natural. Because everything is one global system. And one agreement will thus relate to everything that breathes, crawls and goes and interacts. The media already warns that heart disease is the result of climate change, etc.

“When we protect one, we help protect all” sounds suspiciously similar – “We must vaccinate everyone, to help protect all.” We can expect “live-in” simulations of the climate pandemic, closing the economy “lock-down” and force countries to implement WHO strategies, mandatory construction of “all green” to avoid global warming, of course with money from the generous World Bank and IMF, which will be increasingly difficult to return. Rising taxes, inflation and impoverishment. Incredibly stylish way for no privacy, no property until 2030.

Why negotiate at all and what benefits would common people receive?

Governments have nothing to negotiate. Common people have not lost the war. Our rights have been unjustly taken away; children have been thrown into harmful circumstance without professionally supported research on their effectiveness. We do not need negotiations to get our rights back. They are given to us by birth, and a handful of self-proclaimed lords of the planet cannot take them away from us.

Benefits of the contract? Not very big. The WHO has performed very poorly with its constant changes in guidelines, changes in definitions, non-transparency, and the concealment of independent research. It worked to the detriment and not the well-being of patients – banning IVM, HCQ, promoting untested vaccines before all other treatments.

If the WHO had not intervened, then doctors would performed as they have done so far. Considering local and patient characteristics. Now our Trust has been largely shattered. The sick would have been treated, and the healthy would not have been heard from. The entire two-year WHO campaign was aimed at vaccinating as many people as possible. Even now, if we read carefully, their main goal is to achieve the broadest possible consensus, for the fast production and use of vaccines to exclusively treat any future “pandemics.

What awaits us in case of signing the agreement?

According to the changed definitions of pandemics, vaccines, etc. in each country, regardless of the real situation, the WHO will be able to impose WHO guidelines, e.g. pandemic approach, diagnostic methods, vaccines, simulations, field trials, which will be mandatory after signing the agreement, no longer just “recommended” as they are now. The range of possible uses and abuses is endless:
1. The WHO is a private organization dependent on donations. The bigger the donor, the more influence in decision making.
2. Use only WHO-approved diagnostic procedures, tests, research
3. Tracking and evaluation of all digital tracks 24 hours a day (tracking)
4. Mandatory vaccinations for adults and children for all diseases so decided by the WHO
5. Restriction of civil rights for people without a vaccination passport
6. Forced quarantine for sick people, removal of children from parents due to quarantine
7. Enforcing restrictions on free movement (travel restrictions, etc.)
8. Enforcing digital money when banning cash (cards due to viruses)
9. Introduction of digital identity, where vaccination status is the basis
10. Declaring a medical “state of war”
11. DNA testing, DNA sales, ownership of DNA material
12. Censorship of all information that is not in line with the WHO narrative
13. The United Nations military and police in the event of natural disasters and pandemics?
14. “Trust the plan, Trust the science” – “Trust the plan, Trust the science” approach, where any doubt is punished by censorship and consequent deprivation of credit.

he first GPMB report thus saw the light of day in 2019, and it contains 7 urgent actions needed to prepare the world for health emergencies The full report reads like an action plan for Covid – 19. Masks on children’s faces are already waiting for us in the title of the report. In 2019! The Global Preparedness Monitoring Council (GPMB), with a five-year mandate created in 2018 by the World Health Organization and the World Bank, has received generous funding from Gates, which is, of course, the single largest donor to the WHO. Guess who else was on the GPMB board? Anthony Fauci, as well as Chris Elias, President of the Bill & Melinda Gates Global Development Program, Chinese representative of the CDC,… In short, all those who made important decisions during the pandemic (or system wide training & live simulation, as they called it).

GPMB members by name
Source: https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

PCR was also developed by a CEPI scientist, Dr Christian Drosten, from a genetic sequence published online by Chinese scientists and confirmed by the WHO to be suitable for Covid-19 testing. ( CEPI = Gates found + WEF + Welcome Trust ). Like RFK Jr. described in detail in his newly published book, GPMB serves as a “true authoritative collective to enforce rules during the coming pandemic”.

The purpose of this so-called “independent” monitoring and accountability body was to confirm the introduction of police state control by global and local political leaders and technocrats and to support their efforts to adopt a series of sharp actions modeled by Gates simulation: tame resistance, relentlessly censor disagreements, isolate the healthy, and persuade them to get vaccinated during a predictable global health crisis.

In June 2019, about twenty weeks before the start of the COVID-19 pandemic, Dr. Michael Ryan, executive director of the WHO Emergency Health Program, summed up the GPMB pandemic report and noted that “we are entering a new phase of high-impact epidemics” that will be the “new norm” “where governments around the world will step up controls and limit mobility of citizens.” Does any of this sound familiar?

How did scientists conceal information about the origin of the Sars-CoV-2 virus from the laboratory?

In its September 2019 report, the Global Preparedness Monitoring Council – a joint branch of the World Health Organization and the World Bank – noted that technological advances “allow disease-causing microorganisms to form or re-create in laboratories ” and that the release of such organisms could cause more destruction than a natural outbreak (remember the wording from the report – intentional release of a deadly respiratory virus?). The board consisted of Jeremy Farrar (director of the Welcome Trust) and dr. Anthony Fauci (Director of the National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIAID), both of whom advocated a theory of zoonotic origin for SARS-CoV-2 and helped suppress the theory of leaks in the laboratory.

In the World at Risk 019 report we can read “UN (and WHO) perform at least two training and simulation, [sessions] one of which with the deliberate release of a deadly respiratory virus” (System wide training and simulation exercise, including one for covering the DELIBERATE release of [a] lethal respiratory pathogen

Source:
https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

A review of the performance of the plans is scheduled for September 2020. So the virus was deliberately released between September 2019 and September 2020? Only Covid-19 meets this criterion. After September 2020, the European Commissioner at the Paris Peace Conference 2020 proposed the preparation and start of negotiations on the international COVID-19 Treaty (Covid -19 Treaty). The experience from the Covid operation seems to have led directly to the Covid-19 Treaty.

And of course, the ultimate goals: Vaccines are pre-tested and APPROVED in a matter of weeks.
Source: https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

Was the entire shutdown of the world only part of a UN-WHO simulation aimed at strengthening the role of the WHO and signing an internationally binding treaty?

The entire shutdown of the world due to COVID-19 was apparently only part of the WHO-conducted live training and simulation (“UN and WHO conduct two System wide training and simulation exercises, including one covering the DELIBERATE release of lethal respiratory pathogen”). and the United Nations, as documented in the annual report of their Global Preparedness Monitoring Board for 2019 ( Global Preparedness Monitoring Board’s annual 2019 report, based on their International Health Regulations treaty of 2005 ).

Source: https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

The 2019 report shows that the UN and the WHO are not satisfied with the implementation of the 2005 Treaty on International Health Regulations (IHR), which was signed by 189 countries. As the treaty does not reach a satisfactory level of implementation, the report says that countries need to be further encouraged to incorporate the proposed mechanisms and start implementing them. A significant part is also dedicated to vaccination, shortened development and production of vaccines, and financing of measures and vaccines by the International Monetary Fund and the World Bank. Both organizations are part of the United Nations .

How much did the governments of the world know it was a simulation and how much did they consciously participate in it?

The question arises as to how much the governments of the countries knew it was a simulation and how much they consciously participated in the destruction of their country’s economy and the great suffering of their people caused by these mass shutdowns. Above all, the impact of house arrest on people’s psyches, loss of jobs and means of subsistence is not negligible.

Of course, the report also provided for financial instruments to help countries in the pandemic. The measures, as well as infection growth models, definitions of positives, definitions of deaths for Covid (within 28 days of a positive test and similar nonsensical creative solutions), as well as confirmation of PCR test for infection monitoring are the result of cooperation between WHO and Welcome Trust, which already left footprints in the HIV affair and swine flu. In both cases, it was a matter of misleading the public, with the aim of strengthening the work of the WHO and promoting vaccination. The pretensions to making the WHO a world health government are therefore not a new invention of the United Nations .

While rich boys went simulation with the aim of strengthening the role of the WHO and controlling global health and population, small and medium-sized businesses collapsed, families were prevented from seeing their elderly relatives in the hospice, many died alone. After two years, false scientists are exposed with their absurd and changeable statements, a vaccine that causes visible damage, there are admissions that the vaccine does not prevent disease, does not stop viral transmission, does not prevent hospitalization and needs to be strengthened with multiple injections. it is necessary to re-inject the population of the entire planet every few months.

It was a simulation and quite an amateur production. Evil to the core, and amateur. And why? Because they knew it was training, with a specific purpose. Come to an international treaty that will give them unwavering power over the planet. All their reports point to that. No need for conspiracy theories. They were clear it was an experimental drug; governments were testing pandemic management mechanisms at various levels. Just as the report dictated. They also got money, a lot of money from the European Central Bank, to implement the WHO plan, they changed the definitions, the procedures, without scientific research. Checking the responses of health mechanisms and people. It was all a big experiment, not just experimental vaccines. Who in their right mind can believe that you can make a vaccine in 2 days, based on a computer model?

And such an organization is now supposed to take care of our health, the planet. Such an organization, which is doing “live” simulations on people, on children, to leave our sovereignty in the most difficult moments? Given what they have been doing for the last two years, I seriously wonder if the proposed agreement is only part of a larger planned simulations. As well as the war that blew away the worst pandemic and virus in the last century like a spring breeze. The same media that misled us in the pandemic is misleading us now.

But it has also been revealed that times have passed when we can trust our governments. Governments have agreed, knowingly or unknowingly, to a game that is also made to bring them to an end. People have been tortured by the flu-level mortality virus, all with the intent of complying with the orders of the Health Organization, a private organization that pursues the benefits of its masters, but by no means the health of the individual. They have taken money for senseless measures that are now causing inflation to rise, taxes to rise, poverty to rise. “Incompetent local governments” will therefore be replaced by the “global government” that created this situation.

In summary, the WHO helps create, distribute and then release a deadly pandemic virus, and this pandemic virus allows the WHO to take control of governments and also order the forced vaccination of the population by the same companies that distributed and released deadly viruses in the first place. the pretext of protecting the population from a pandemic they have created themselves.

The corporate mainstream media, owned by the same WHO-funded corporations, systematically conceal the nature of the real danger from the general public, as well as the side effects of vaccines. The public is thus only aware of the one-way truth of the WHO and related companies – the looming threat of a virus (which is real or not and the solution to that threat – vaccination and always just vaccination. Because ideal investment, earnings are 1:10 and completely without responsibility for Big Pharma, which is owned by the same companies that donate to the WHO.

Western governments understand Covid is being used as a cover for the collapse of Western economies. Everything is reminiscent of Kabuki theater to disguise the reality of the rapid economic downturn caused by Ponzi schemes of financial institutions over the past few decades. The seasonal coronavirus was renamed Covid-19 based on a redefinition of what a “pandemic” was, which the WHO transformed at the behest of its funders. This gave access to financial incentive programs that were large enough to save any failing economy. These aids do not come at zero cost.

The International Monetary Fund and the World Bank give you the money you need to ‘support’ your country through their fictional “crisis” provided you do what they say, test, monitor and vaccinate everyone, tell their story through their media and, to pay them back sometime in the future. Pay back will be likely a reset the monetary currency and global governance.

https://www.gpmb.org/annual-reports/overview/item/gpmb-strategic-plan-2021-2023
Source:
https://www.gpmb.org/annual-reports/annual-report-2021


Covid-19 is probably the latest robbery and mass migration of wealth and natural resources into the hands of a handful of self-proclaimed masters of the world .

WHO STATUTE or CONSTITUTION. https://cutt.ly/8PzWPn8

Julija Čeh is a University Graduate Psychologist, a native of Ljubljana, Slovenija.
* This article is entirely an expression of the author's opinion, based on the results of her research work and analysis of the presented sources. 
** This article does not necessarily reflect the views of "P39" https://domengorenseklaw.com , or Domen Gorenšek, Attorney at Law

KOMENTAR: SE NAM OBETA SVETOVNA VLADA POD OKRILJEM SZO IN ZN?

BO ARBITRAŽNI SPORAZUM S HRVAŠKO VIDETI KOT KAPLJA V (PIRANSKO) MORJE, V PRIMERJAVI S PREDLAGANIM MEDNARODNIM SPORAZUMOM COVID -19 (Covid – 19 Treaty) SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE?

Piše: Julija Čeh, 28.2022

Medtem ko je večina ljudi neverjetno hitro preklopila iz strahu pred »smrtonosnim« virusom v strah pred vojno in na hitro zamenjala tabor cepilci ali anticepilci za tabor napadene Ukrajine ali »zlobnega« Putina, pa Svetovna zdravstvena organizacija, (ki ga kot večinski posamezni donor obvladuje Gates/GAVI, torej zasebni kapitalski interesi), prav potiho in daleč od oči javnosti pripravlja svoj svetovni državni udar: pridružene države bi morale v času pandemij ali naravnih nesreč (vključujoč globalno segrevanje) vse svoje ustavne pravice preprosto prepustiti Svetovni zdravstveni organizaciji.

Vir:
https://www.consilium.europa.eu/en/infographics/towards-an-international-treaty-on-pandemics/

Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO) predlaga nov mednarodni sporazum o Covidu (Covid-19 Treaty), ki razširja pogodbo iz leta 2005 (IHR 2005), katerega je podpisalo 189 držav. Ko sporazum podpiše minister za zdravje države, bo imela ustava SZO (člen 9) prednost pred ustavo države, in se bo uporabljala med “naravnimi nesrečami ali pandemijo”.

Že sama percepirana grožnja bo dovolj, da jo SZO označi kot dovolj veliko nevarnost in razglasi izredne razmere. Prepuščeni bomo na milost in nemilost SZO, Svetovni banki, Združenim narodom in korporacijem, ki z njimi sodelujejo. Posledice podpisa takega sporazuma, so tako ogromne in daljnosežne, da bi se morali z njimi ukvarjati vrhunski slovenski pravniki in mediji zahtevati jasne odgovore. Se je oglasil varuh človekovih pravic? Informacijska pooblaščenka?

Ko nam je šlo za nekaj kilometrov Piranskega zaliva in izhoda na odprto morje, je predsednik države sklical izkušene pravnike v skupino za pogajanja o arbitraži,potekala so pogajanja na najvišji državni ravni, javnost je bila seznanjena. Sedaj, ko nam grozi popolna izguba suverenosti države in izguba temeljnih človekovih pravic v času pandemij ali naravnih nesreč, pa ne poznamo ne pogajalske skupine, ne pogajalskih izhodišč, niti razlogov za začetek pogajanj.

Glede na to, da je SZO nagnjena k spreminjanju definicij – spremenjena je bila definicija pandemije, čredne imunosti, cepiv, lahko upravičeno pričakujemo, da bomo pod kontrolo Svetovne zdravstvene organizacije po večini zaradi sprememb definicij ali statističnih modelov in ne realnih groženj.

Ali pa preprosto zaradi tega, ker se bodo odločili, da potrebujemo nov trening in simulacije groženj (glej 2019 report “World at Risk«).

SZO še pred pogajanji že v nizkem štartu: Podpis pogodbe z Deutsche Telekom

Kako bo vloga SZO-ja kot svetovne »zdravstvene vlade« izgledala v praksi, smo lahko videli v sredo, 23.2.2022. SZO je s hčerinsko družbo Deutsche Telekom (DTEGn.DE) T-Systems podpisala pogodbo za izdelavo programske rešitve za globalno elektronsko preverjanje potrdil o cepljenju proti koronavirusu. Ali je generalni direktor SZO dr. Tedros zaprosil za odobritev 194 držav članic SZO? Izgleda, kot da je sporazum že podpisan in vseh 194 držav zastopa v pogodbi z Deutsche Telekomom. Neverjeten precedens z vidika suverenosti držav.

“A QR Verification Code is now being developed to be applied Worldwide simultaneously in 194 member states of the UN with a combined population of 7.9 billion people. The Worldwide QR Global Verification Agenda is to be carried out under the auspices of the WHO is the liaison with ID2020 and the Gavi Alliance, both of which are funded by the Gates Foundation. “                                                                                              Vir:
https://www.channelnewsasia.com/business/deutsche-telekom-build-global-covid-19-vaccine-verification-app-who-2514811

Programska rešitev, ki temelji na QR kodi, bo uporabljena tudi za druga cepljenja. SZO bo podprla svojih 194 držav članic pri izgradnji nacionalne in regionalne tehnologije preverjanja. Gre za banko podatkov neverjetnih 7,9 miljarde ljudi, katero bo nadzorovalo nekaj korporacij in par premožnih družin.

Namen Mednarodnega sporazuma je torej želja po popolnem nadzoru nad vsem, do zadnjega atoma. Pogodba z Deutsche Telekom o enotnem QR verifikacijskem sistemu je samo osnova za digital ID, kjer bodo shranjene vse vaše informacije – od zdravstvenih informacij, do religioznih prepričanj, on-line obnašanja, pa tudi on-line bančnih transakcij in kreditnih točk, ki jih boste pridobili s primernim obnašanjem. Globalna verikacijska agenda se bo izvajala pod nadzorom SZO, GAVI Alliance in ID2020, obe podjetji v večinski lasti Bill Gatsa. Gates pa je že v 90-ih, še kot direktor Microsofta, podpisal pogodbo z Deutche Telekom o strateškem sodelovanju.

QR koda je torej “vseelektronska identifikacija – ki povezuje vse z vsem, kar ima vsak posameznik (zdravstveni, bančni, osebni in zasebni podatki). Vaš Digitalni dvojček. Do vseh vaših podatkov bo v primeru pandemij in naravnih nesreč lahko legalno dostopala Svetovna Zdravstvena Organizacija, Deutche Telekom, pa tudi Svetovna Banka, Gavi, WEF… In nad zakoni SZO bo samo še modro nebo, nikjer ne bo inštitucije, kateri bi se lahko pritožili, če vam bodo na primer zaradi kršenja karantene ali zaradi zamujenega cepljenja centralno zaprli bančni račun. Ali pa vam bo socialna služba odpeljala otroka, ker ste zaradi dvoma v vladno narativo smatrani za protidržavni element, ko boste na spletu iskali informacije o smiselnosti ukrepov.

Gre za precejšnjo odpravo državljanskih svoboščin in temeljnih človekovih pravic. Davida Scripca pravi: »Nastaja svetovni digitalni ID sistem. … cilj WEF – in vseh centralnih bank je uvesti globalni sistem, v katerem bodo osebni podatki vseh vključeni v omrežje digitalnih valut centralne banke. Ko bo ta cilj dosežen, bo vsak vidik našega življenja, od maternice do krematorija, nadzoroval tako imenovani 1 %, ki vodi najvplivnejše institucije na svetu (Rockefellerjevi, Morgani, du Pontovi, Rothschildi, britanska kraljeva družina, nizozemska kraljeva družina, itn.«

Gre za to, koliko električne energije bomo lahko porabili, kaj nam bo dovoljeno brati, videti, slišati, reči – in celo jesti. Ali in kam lahko potujemo. Seznam “prepovedanih” se bo še naprej povečeval.

Ozadje predlaganega mednarodnega COVID-19 sporazuma

Pa poglejmo, kakšen je bil razvoj dogodkov. Večina dejstev je že znanih, kaj se je dogajalo v ozadju, pa malo manj.

Marca 2021, leto dni po razglasitvi pandemije, je SZO sporočila, da predsednik Evropske komisije Charles Michel, direktor SZO Dr Tedros Adhanom Ghebreyesus ter več kot 20 svetovnih voditeljev predlagajo okrepitev vloge SZO. 1.12 2021, se je 194 držav, podpisnic sporazuma iz leta 2005 strinjalo, da začnejo s pogajanji za podpis novega mednarodnega sporazuma.
Zadnji teden januarja 2022 je SZO v Ženevi imela nujni sestanek in razpravljala o razširitvi svojih pristojnosti. Marca 2022 bo prvi sestanek medvladnega pogajalskega telesa. Pogajanja naj bi bila zaključena do leta 2024.

Vir:
https://www.consilium.europa.eu/en/infographics/towards-an-international-treaty-on-pandemics/

Obrazložitev SZO-ja, zakaj je nov Mednarodni sporazum potreben.

Pandemija COVID-19 je največji izziv za svetovno skupnost od štiridesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so se po uničenju dveh svetovnih vojn združili politični voditelji, da bi oblikovali večstranski sistem. Cilji so bili jasni: združiti države, odpraviti skušnjave izolacionizma in nacionalizma ter se soočiti z izzivi, ki jih je mogoče doseči le skupaj v duhu solidarnosti in sodelovanja, in sicer miru, blaginje, zdravja in varnostihttps://media.un.org/asset/k18/k18f0zacdn

Že na samem začetku zmoti primerjanje pandemije z vojno in predlagan multilateralni mednarodni sporazum »Treaty«, kateri so najbolj poznani kot orodje za reševanje sporov sprtih strani, sporazumi po koncu vojne so prinašali tudi precejšnje posledice za strani, ki so izgubile in prijetne bonbončke za zmagovalce.

Vir:
https://www.reconciliationsofnations.com/2018/08/27/treaty-versailles-shaped-world-war-ii/

Po prvi svetovni vojni je znameniti Versailles treaty pahnil Nemčijo v revščino in lakoto, ki sta povzročili vzpon nacionalizma, postregel pa je tudi z Boulfour sporazumom 1919- pristanek Anglije, da je Izrael upravičen do svoje države na ozemlju Palestine. Ustanovljena je bila Liga Narodov, zametek današnjih Združenih narodov, ki so bili ustanovljeni neposredno po 2. svetovni vojni in kateri so z resolucijo leta 1948 ustanovili državo Izrael na palestinske ozemlju. Pariški mirovni sporazum po 2. svetovni vojni je dodobra in za vedno spremenil življenja večine prebivalcev Evrope, pa tudi širše. Svetovna zdravstvena organizacije je samo eden od podsistemov v Združenih narodih, nastala je iz zdravstvenega oddelka Rockefellerjeve fundacije. Rockefeller je bil tudi tisti, ki je daroval zemljo, na katerem so postavili zgradbo Združenih narodov.

Zakaj tako dolg uvod o mednarodnem sporazumu – Treaty?
Ker gre za mednarodni, pravno zavezujoč dokument, ki bo v primeru podpisa Slovenijo spremenil v »upravno enoto« SZO, zdravje njenih državljanov pa bo prepustil na milost in nemilost korporacijam, ki reducirajo posameznika na Digital ID enoto, ki se lahko povezuje v blokchain, katerega podatki so 24/7 dostopni za različne uporabe in zlorabe, data mining, DNA harvesting (DNA je medij, ki omogoča veliko boljše hranjenje informacij kot klasični polprevodniki). V času »Internet of Body« je posameznik povezan s centralno enoto v neki svetovni korporaciji in nikogar ni nad korporacijami, ki bi lahko preprečil zlorabe.

Vir:
https://m.polity.org.za/article/the-internet-of-bodies-is-here-tackling-new-challenges-of-technology-governance-2020-08-11

Razloge za podpis sporazuma, katere navaja Svetovna Zdravstva Organizacija, lahko strnemo v tri točke:

  1. Okrepljena vloga SZO za bolj adekvaten in centraliziran odgovor na vsako bodočo pandemijo in naravno nesrečo;
  2. Dostopnost do vseh medicinskih storitev, predvsem cepiv za vse;
  3. Eno zdravje;

Ad 1: Zakaj ravno zdravje in Svetovna Zdravstvena Organizacija kot jedro »nove svetovne vlade«?

Odgovor se ne skriva daleč, lahko ga najdemo pravzaprav v doktorski disertaciji Hillary Clinton, na temo Saul Alynsky (Rules for Radicals) in katerega zvesti sledilec je tudi Barack Obama. Poleg pravil za radikalce je postavil tudi 8 temeljev, na katerih se gradi socialistična država – in glej ga no zlomka – obvladovanje in kontrola zdravstvena sistema je temelj izgradnje socialistične države. V tem grmu torej tiči zajec – nenehno poudarjanje potrebe po vlogi SZO kot globalne avtoritete na področju zdravja. Kasneje bomo videli, da je Covid kot »live training and simulation« služil ravno temu – okrepitvi vloge SZO, pripravi za vzpostavitev enotnih svetovnih mehanizmov in mednarodnemu sporazumu, ki bo potrdil SZO kot globalno vlado na področju zdravstva in naravnih nesreč.

Mednarodni sporazum pa podrobno povzema tudi 2. točko plana Alynskega: z vsemi nemogočimi in nepotrebnimi ukrepi, postopki, (cepiva, maske, lock-downi, neskonča testiranja) se bodo »vlade« MORALE zadolževati pri Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki ter tako toniti v čedalje globljo zadolženost, višje davke, revščino.

Kdo so lastniki Svetovne Zdravstvene organizacije, kateri naj bi prepustili svoje zdravje? Bill & Melinda Gates Foundation (11,8%), Nemčija, ZDA, EU, UK, GAVI (katerega sta ustanovila Bill in Melinda Gates). Svoje zdravje bomo torej prepustili Gates Foundaciji, ki je daleč največji donator SZO.

Vir:
https://www.who.int/
https://www.politico.eu/article/bill-gates-who-most-powerful-doctor/

Ad.2.: Dostopnost do zdravil, predvsem cepiv, za vse

SZO: »Imunizacija je globalna javna dobrina in morali bomo imeti možnost, da čim prej razvijemo, izdelamo in uvedemo cepiva. Zato je bil vzpostavljen pospeševalnik orodij za dostop do COVID-19 (ACT-A), da bi spodbudili enak dostop do testov, zdravljenj in cepiv ter podprli zdravstvene sisteme po vsem svetu. ACT-A je dosegel številne vidike, vendar pravičen dostop še ni dosežen. Za spodbujanje globalnega dostopa lahko naredimo še več. V ta namen verjamemo, da bi si morale države skupaj prizadevati za novo mednarodno pogodbo za pripravljenost in odziv na pandemijo«.

Kaj je pospeševalnik orodij za dostop do Covid, katerega uporaba bo zakonsko predpisna v primeru podpisa pogodbe?
Še ena od organizacij, kjer srečamo ene in iste ljudi. Ustanovljena je bila aprila 2020. Ustanovitelji Bill in Melinda Gates Foundation, CEPI; GAVI, Welcome Fund, World Bank, EU.

Vir:
https://www.who.int/initiatives/act-accelerator/about

Ad.3: Eno zdravje

SZO: »Prenovljena kolektivna zaveza bi bila mejnik pri krepitvi pripravljenosti na pandemijo na najvišji politični ravni. Zakoreninjen bi bil v ustavi Svetovne zdravstvene organizacije. To vključuje močno okrepitev mednarodnega sodelovanja za izboljšanje, na primer, sistemov opozarjanja, izmenjave podatkov, raziskav ter lokalne, regionalne in globalne proizvodnje ter distribucije zdravstvenih in javnozdravstvenih protiukrepov, kot so cepiva, zdravila, diagnostika in osebna zaščitna oprema. Vključeval bi tudi prepoznavanje pristopa »eno zdravje«, ki povezuje zdravje ljudi, živali in našega planeta. Pripravljenost na pandemijo potrebuje globalno vodstvo za globalni zdravstveni sistem, primeren za to tisočletje. »

In smo na področju, kjer se zdravje in klimatske spremembe srečajo. Nenehna pripravljenost pred nevarnostmi, naj si bodo to zdravstvene ali naravne. Ker vse je en globalni sistem. In en sporazum se bo tako navezoval na vse kar diha, leze in gre ter sovpliva. Mediji že opozarjajo, da so srčne bolezni posledica klimatskih sprememb, ipd. “When we protect one, we help protect all” zveni sumljivo podobno – “We must vaccinate every one, to help protect all.” Pričakujemo lahko “live -in” simulacije klimatske pandemije, zapiranje gospodarstva “lock – down” ter siljenje držav v izvajanje SZO strategij, obvezno izgradnjo “all green”, da se izognemo globalnemu segrevanju, seveda s pomočjo denarja velikodušne Svetovne banke in IMF-ja, ki ga bo čedalje težje vračati. Naraščanje davkov, inflacije in obubožanje prebivalstva. Neverjetno eleganten način za no privacy, no property do 2030.

Zakaj sploh pogajanja in kakšne koristi bi imeli od njih?

Vlade se nimajo za kaj pogajati. Nismo izgubili vojne. Pravice so nam bile po krivici odvzete, otroci pahnjeni v škodljive prakse brez strokovno podkrepljenih raziskav o učinkovitosti le-teh. Ne rabimo pogajanj, da dobimo pravice nazaj. Dane so nam z rojstvom, in nam jih peščica samooklicanih gospodarjev planeta ne more vzeti. Koristi od pogodbe? Ne prav velike. SZO se je zelo slabo izkazala s svojim nenehnim spreminjanjem navodil, spreminjanjem definicij, netransparentnostjo, prikrivanjem neodvisnih raziskav. Deloval je v škodo in ne dobro bolnikov – prepoved IVM, HCQ, propagirala nepreizkušena cepiva pred vsem ostalim zdravljenjem.

Če se SZO ne bi vmešala, potem bi zdravniki opravljali svoje delo tako dobro kot so ga do sedaj. Z upoštevanjem lokalnih značilnosti in značilnosti pacienta. In mi smo jim zaupali. Zaupanje je sedaj po večini porušeno. Bolane bi zdravili, za zdrave pa niti ne bi slišali. Celotna dvoletna SZO-jeva akcija je bila usmerjena v čimprejšnje cepljenje, čim večjega števila prebivalstva. Tudi sedaj, če dobro preberemo, je njihov glavni cilj zopet čim širša koalicija za čim hitrejšnjo izdelavo in uporabo cepiv pri prihodnjih “pandemijah.

Kaj nas čaka v primeru podpisa sporazuma?

SZO bo lahko glede na spremenjene definicije pandemije, cepiv, itd v vsaki državi, ne glede na realno stanje, vsiljevala smernice SZO, torej pristop k pandemiji, diagnostične metode, cepiva, simulacije, poskuse na ljudeh na terenu, ki bodo po podpisu sporazuma obvezne, ne več le “priporočene”. “kot so sedaj. Nabor možnih uporab in zlorab je neskončen:

  1. SZO je privatna organizacija, odvisna od donacij. Večji donator, večji vpliv pri odločanju.
  2. Uporaba izključno diagnostičnih postopkov, testiranj, raziskav, potrjenih s strani SZO-ja
  3. Snemanje in vrednotenje vseh digitalnih sledi 24 ur na dan (tracking)
  4. Obvezna cepljenja za odrasle in otroke za vse bolezni, za katere se tako odloči SZO
  5. Omejitev državljanskih pravic za ljudi brez Cepilnega potnega lista
  6. Prisilna karantena za bolane ljudi, odstranitev otrok od staršev zaradi karanten
  7. Uveljavljanje omejitev prostega gibanja (omejitve potovanja itd.)
  8. Uveljavljanje digitalnega denarja ob prepovedi gotovine (kartice zaradi virusov)
  9. Uvedba digitalne identitete, kjer je cepilni status osnova
  10. Razglasitev medicinskega »vojnega« stanja
  11. DNA testing, prodajanje DNA, lastništvo DNA materiala
  12. Cenzura vseh informacij, ki niso v skladu z narativo SZO
  13. Vojska in policija Združenih narodov v primeru naravnih nesreč in pandemij?
  14. “Zaupajte načrtu, Zaupajte znanosti” – »Trust the plan, Trust the science « pristop, kjer se kakršenkoli dvom kaznuje s cenzuro in posledično odvzemom kreditnih točk.

Podpisan sporazum bo pomenil obvezno sprejetje vseh SZO smernic, te smernice pa bodo za seboj potegnile znatna denarna sredstava, katera bo IMF z veseljem posodil, malo manj pa bodo vesele države, ko teh posojil ne bodo mogle več vračati. In smo na koncu pri tipični bankirski igri –ustvariti katastrofo, da se države enormno zadolžijo (covid relief sklad, cepiva,…), države so ujete v cikel čedalje večjega zadolževanja, potem pa, ko države ne morejo več vračati, se IMF polasti premoženja države. Tako podpis pogodbe vodi v izgubo telesne, osebne, nacionalne suverenosti, hkrati pa tudi do izgube državnega/osebnega premoženja.

Kakšna je vloga Sveta za spremljanje globalne pripravljenosti  (GPMB) pri COVID-19 in predlagani pogodbi?

Vir:
https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

Prvi report GPMB je torej ugledal luč sveta leta 2019, v njem pa najdemo 7 urgentnih akcij, potrebnih, da se svet pripravi na zdravstvene grožnje (Seven urgent actions to prepare the world for health emergencies). Celotno poročilo se bere kot action plan za Covid – 19.

Že v naslovu poročila nas pričakajo maske na obrazih otrok. Leta 2019! Svet za spremljanje globalne pripravljenosti (GPMB), s petletnim mandatom, ki sta ga leta 2018 ustvarili Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka, je prejela velikodušna sredstva od Gatesa, ki je seveda tudi posamični največji donator SZO.

Uganete, kdo je še v upravnem odboru GPMB? Anthony Fauci, pa tudi Chris Elias, predsednik Globalnega razvojnega programa Billa & Melinde Gates, kitajski predstavnik CDC,… Skratka vsi tisti, ki so sprejemali bistvene odločitve v času pandemije (oz. system wide training & live simulation, kot so to poimenovali).

člani GPMB poimensko
Vir:
https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

Tudi PCR je razvil CEPI znanstvenik, Dr Christian Drosten, iz genetske sekvence, katero so objavili kitajski znanstveniki na spletu in za katerega je SZO potrdila, da je primeren za testiranje Covid-19. (CEPI = Gates found + WEF + Welcome Trust). Kot je RFK Jr. podrobno opisal v svoji novo izdani knjigi, GPMB služi kot “resnični avtoritativni kolektiv za vsiljevanje pravil med prihajajočo pandemijo”.

Namen tega tako imenovanega “neodvisnega” organa za spremljanje in odgovornost je bil potrditi uvedbo nadzora policijske države s strani globalnih in lokalnih političnih voditeljev in tehnokratov ter podpreti njihova prizadevanja, da sprejmejo vrsto ostrih dejanj, ki jih je modelirala Gatesova simulacija: ukrotiti odpor, neusmiljeno cenzurirati nestrinjanja, izolacijo zdravih in prepričevanje v cepljenje med predvideno svetovno zdravstveno krizo.

Junija 2019, približno dvajset tednov pred začetkom pandemije COVID-19, je dr. Michael Ryan, izvršni direktor programa SZO za nujne zdravstvene primere, povzel zaključke poročila o pandemiji GPMB in opozoril, da “vstopamo v novo fazo epidemij močnih vplivov «, ki bo predstavljalo »novo normalo«, kjer bodo vlade po vsem svetu okrepile nadzor in omejile mobilnost državljanov. Ali se kaj od tega sliši znano?”

Kako so znanstveniki prikrivali podatke o poreklu virusa Sars-CoV-2 iz laboratorija?

V svojem poročilu iz septembra 2019 je Svet za spremljanje globalne pripravljenosti – skupna veja Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne banke – opozoril, da tehnološki napredek “omogoča, da se mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, oblikujejo ali ponovno ustvarjajo v laboratorijih” in da bi izpust takih organizmov lahko povzročil večje uničenje kot naravni izbruh (se spomnite formulacije iz reporta – nameren izpust smrtonosnega respiratornega virusa?). V upravnem odboru sta bila Jeremy Farrar (direktor Wellcome Trust) in dr. Anthony Fauci (direktor Nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni, NIAID), ki sta oba zagovarjala teorijo zoonotskega izvora za SARS-CoV-2 in pomagala zatreti teorijo o puščanju v laboratoriju.

V World at Risk 2019 reportu lahko preberemo “ZN (in SZO) izvedeta vsaj dva treninga in simulaciji, enega od teh z namernim izpustom smrtonosnega respiratornega virusa(System wide training and simulation exercise, including one for covering the DELIBERATE release of lethal respiratory patogen).

Vir: https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36


Pregled uspešnosti planov so predvideli za september 2020. Torej je bil namerno izpuščen virus med septembrom 2019 in septembrom 2020? Temu kriteriju zadošča samo Covid-19. Po Septembru 2020 je Evropski komisar na Pariški mirovni konferenci 2020 predlagal pripravo in začetek pogajanj o mednarodni COVID-19 pogodbi (Covid -19 Treaty). Videti je, da so izkušnje iz Covid operacije neposredno vodile v predlog pogodbe – Covid-19 Treaty.

In seveda, ultimativni cilji: Cepiva so pre-testirana in ODOBRENA v nekaj tednih.  
Vir: https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

Je bila celotna zaustavitev sveta samo del simulacije ZN in WHO z namenom okrepitve vloge WHO in podpisa mednarodno zavezujoče pogodbe?

Celotna zaustavitev sveta zaradi COVID-19 je bila očitno le del treninga in simulacije v živo (“UN and WHO conduct 2 System wide training and simulation exercises, including one for covering the DELIBERATE release of lethal respiratory patogen“), ki sta jo izvedla SZO in Združeni narodi, kot je dokumentirano v letnem poročilu njihovega odbora za spremljanje globalne pripravljenosti za leto 2019 (Global Preparedness Monitoring Board’s annual 2019 report, based on their International Health Regulations treaty of 2005). Vir: https://www.gpmb.org/docs/librariesprovider17/default-document-library/annual-reports/gpmb-2019-annualreport-en.pdf?sfvrsn=bd1b8933_36

Iz poročila leta 2019 je razbrati, da ZN in WHO nista zadovoljni z izvajanjem pogodbe o mednarodnih zdravstvenih predpisih (IHR) iz leta 2005, katero je podpisalo 189 držav. Ker pogodba ne dosega zadovoljive ravni izvedbe, poročilo pravi, da je potrebno države dodatno vzpodbuditi, da vgradijo predlagane mehanizme in jih začnejo tudi izvajati. Precejšen del je posvečen tudi cepljenju, skrajšanemu roku razvoja in izdelave cepiv, ter financiranju ukrepov in cepiv s strani Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Obe organizaciji sta del Združenih narodov.

Koliko so vlade sveta vedele, da gre za simulacijo in koliko so zavestno sodelovale v tem?

Zastavlja se vprašanje, koliko so vlade držav vedele, da gre za simulacijo in koliko so zavestno sodelovale pri uničenju gospodarstva svoje države in velikem trpljenju svojih ljudi, ki so jih povzročile te množične zaustavitve. Predvsem tudi ni zanemarljiv vpliv hišnega pripora na psiho ljudi, izgube služb, sredstev za preživetje.

Seveda so bili že v poročilu predvideni tudi finančni instrumenti za pomoč državam v pandemiji. Ukrepe, kot tudi modele rasti okužb, definicije pozitivnih, definicije umrlih za Covidom (znotraj 28 dni od pozitivnega testa in podobne nesmiselne kreativne rešitve), kot tudi potrditev PCR test-a za spremljanje okužb so plod sodelovanja WHO in Welcome Trusta, ki je svoje stopinje pustil že pri HIV aferi in prašičji gripi. V obeh primerih je šlo za zavajanje javnosti, z namenom okrepitve delovanja WHO in pospeševanja cepljenja. Pretenzije narediti WHO zdravstveno svetovno vlado torej niso nova iznajdba Združenih narodov.

Medtem ko so se šli bogati fantje simulacijo z namenom okrepitve vloge SZO in kontrole svetovnega zdravstva ter prebivalstva, so propadala mala in srednja podjetja, družinam je bilo onemogočeno, da bi svoje starejše sorodnike videli v hospicu, mnogi so umrli sami. Po dveh letih so razkriti lažni znanstveniki s svojimi absurdnimi in spremenljivimi izjavami, cepivo, ki povzroča vidno škodo, vrstijo se priznanja, da cepivo ne preprečuje bolezni, ne ustavi virusnega prenosa, ne preprečuje hospitalizacije in ga je treba okrepiti z več injekcijami, zaradi česar je potrebno vsakih nekaj mesecev ponovno injicirati prebivalstvo celotnega planeta.

To je bila simulacija in precej amaterska produkcija. Zlo do srži, a amatersko. In zakaj? Ker so vedeli, da je to trening, s točno določenim namenom. Priti do mednarodne pogodbe, ki jim bo dala neomajno moč nad planetom. Vsa njihova poročila kažejo na to. Nobene potrebe po teorijah zarot. Bili so jasni, gre za eksperimentalno zdravilo, vlade so preizkušale mehanizme obvladovanja pandemije na različnih nivojih. Tako kot jim je poročilo narekovalo. Dobili so tudi denar, veliko denarja od Evropske centralne banke, da so izvajali SZO plan, spreminjali so definicije, postopke, brez znanstvenih raziskav. Preverjali odzive zdravstvenih mehanizmov in ljudi. Vse je bil velik eksperiment, ne le eksperimentalna cepiva. Kdo pri zdravi pameti lahko verjame, da lahko cepivo izdelaš v 2 dneh, na podlagi računalniškega modela?

In taka organizacija naj bi sedaj skrbela za naše zdravje, planet. Taki organizaciji, katera dela “live” simulacije na ljudeh, na otrocih, naj prepustimo svojo suverenost v najtežjih trenutkih?Glede na to, kar so delali zadnji dve leti, se mi resno zastavlja vprašanje, ali je tudi predlagan sporazum samo del neke večje planirane simulacije. Kot tudi vojna, ki je najhujšo pandemijo in virus v zadnjem stoletju odpihnila kot pomladna sapica. Isti mediji, ki so nas zavajali pri pandemiji, nas zavajajo sedaj.

Razkrilo pa se je tudi, da so minili časi, ko lahko zaupamo svojim vladam. Vlade so pristale na igro, katera je narejena tudi zato, da pripelje do njihovega konca. Vede ali nevede so trpinčile ljudi zaradi virusa s smrtnostjo na nivoju gripe, vse z namenom, da zadostijo ukazom Zdravstvene organizacije, privatne organizacije, ki sledi koristi svojih gospodarjev, nikakor pa ne zdravju posameznika. Sprejemali so denar za nesmiselne ukrepe, zaradi katerih raste sedaj inflacija, povečujejo se davki, raste revščina. “nesposobne lokalne vlade” bo zato zamenjala “globalna vlada”, ki je to stanje ustvarila.

Vse bo baziralo na SZO društveni ustanovni listini – STATUTU oziroma USTAVI SZO. Lahko jo preberete tukaj: https://cutt.ly/8PzWPn8

Če povzamemo, SZO pomaga ustvariti, distribuirati in nato sproščati smrtonosni pandemični virus in ta pandemični virus omogoča SZO, da prevzame nadzor nad vladami ter naroči tudi prisilno cepljenje prebivalstva s strani istih podjetij, ki so distribuirala in sproščala smrtonosne viruse na prvem mestu in vse pod pretvezo zaščite prebivalstva pred pandemijo, ki so jo sami ustvarili.

Korporativni mainstream mediji v lasti taistih korporacij, ki  financirajo SZO, pred širšo javnostjo sistematično prikrivajo naravo resnične nevarnosti ter tudi stranske učinke cepiv. Javnost je tako seznanjena samo z enosmerno resnico WHO-ja in povezanih podjetij – grozečo nevarnostjo virusa (kateri je resničen ali ne in rešitvijo za to nevarnost – cepljenje in vedno samo cepljenje. Ker so idealne investicije, zaslužki 1:10, kot pravi Gates, in povsem brez odgovornosti za Big Pharma, katere lastniki so ista podjetja, ki donirajo SZO.

Vlade Zahodnih držav dobro vedo, da se “Covid” uporablja kot krinko za zlom gospodarstev v zahodnem svetu. Vse spominja na Kabuki gledališče, da bi se prikrilo realnost hitrega gospodarskega upada, ki so ga povzročile Ponzijeve sheme finančnih institucij v zadnjih nekaj desetletjih. Sezonski koronavirus je bil preimenovan v Covid-19 na podlagi redefinicije tega, kaj je “pandemija”, ki jo je WHO po naročilu svojih financerjev preoblikoval. To je omogočilo dostop do programov finančnih spodbud, ki so bili dovolj veliki, da so rešili vsako propadajoče gospodarstvo. Te pomoči ne pridejo brez stroškov.

Vir:
https://www.gpmb.org/annual-reports/annual-report-2021 https://www.gpmb.org/annual-reports/overview/item/gpmb-strategic-plan-2021-2023

Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka vam data denar, ki ga potrebujete, da ‘podprete’ svojo državo skozi njihovo izmišljeno “krizo” pod pogojem, da naredite, kar rečejo, testirate, spremljate in cepite vsakogar, poveste njihovo zgodbo prek svojih medijev in, da jim vrnete nekoč v prihodnosti. To povračilo bo verjetno reset denarne valute in globalno upravljanje. Covid-19 je verjetno zadnji rop in masovna selitev bogastva in naravnih resursov v roke peščice samooklicanih gospodarjev sveta.

Julija Čeh je univerzitetna diplomirana psihologinja iz Ljubljane. 
*Prispevek je v celoti izraz mnenja avtorice, ki temelji na rezultatih njenega raziskovalnega dela ter analize predstavljenih virov. 

**Prispevek ne izraža nujno stališč  https://domengorenseklaw.com/.

2.del JACKSON vs PFIZER Inc., ICON plc., VENTAVIA llc.

Relatorka je dne 23. septembra 2020 po elektronski pošti obvestila Rayevo, Fisherjevo, Raneyjevo, Downsovo, Livingstonovo in direktorja za nadzor kakovosti Williama Jonesa (“Jones”) o aktualnih resnih težavah pri “preverjanju kakovosti” družbe Ventavia (Glej eks. 2, nit elektronske pošte z Rayevo in drugimi (23. september 2020)). Relatorka je na primer opozorila, da več bolnikov ni prejelo drugega odmerka cepiva v zahtevanem roku devetnajst do triindvajset dni po prvem in da družba Ventavia zamude ni resnicoljubno zabeležila. Zaradi resnosti teh kršitev je Relatorka izjavila: “Morda sem rahlo v šoku.” Izv. 2, str. 1.

Relatorka se je 24. septembra 2020 zvečer sestala s Fisherjevo in Jonesom. Sestanek je bil dogovorjen z namenom razprave o njeni fotografski dokumentaciji glede varnostnih vprašanj, o kršitvah HIPAA in odslepitvi s 16. septembra. Sestanek se je hitro sprevrgel v nadlegovanje. Fisherjeva je večkrat vprašala, zakaj je Relatorka posnela fotografije, in jo lažno obtožila, da je odstranila izvorno dokumentacijo o pacientih z druge lokacije družbe Ventavia. Jones je izjavil, da družba Ventavia “sploh še ni ocenila števila napak”, saj je “vsak dan nekaj novega”. Priznal je tudi, da težave “niso bile samo na eni lokaciji” in izjavil, da “bomo dobili vsaj kakšno pismo z informacijami, ko bo prišla agencija FDA. To vem.”

Relatorka je v pogovoru s Fisherjevo in Jonesom 24. septembra izrecno omenila kršitve predpisov FDA.  Povedala jima je, da če pri preverjanju kakovosti izvornih dokumentov pacientov ne vidita tega, kar je videla sama, naj gresta “na Google” in poiščeta opozorilna pisma FDA. Relatorka je Fisherjevi in Jonesu tudi poročala, da sta Raneyjeva in Rayeva priznali, da družba Ventavia nima dovolj osebja ter prostorov za bolnike, da bi lahko vsak dan sprejela toliko udeležencev kliničnih preskušanj.

Naslednje jutro je tožnica poklicala FDA in prijavila kršitve protokola kliničnega preskušanja, ki jim je bila priča ter izrazila zaskrbljenost glede varnosti pacientov. Relatorka je še isti dan – 25. septembra 2020 – izgubila službo v družbi Ventavia pod izgovorm, da “pač ni primerna”. Relatorka pred tem nikoli ni bila uradno disciplinsko kaznovana ali prijavljena zaradi kakršne koli napake v zvezi z njenim delom.

Po odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnica poklicala kontaktno osebo družbe Ventavia v podjetju Pfizer in na splošno predstavila svoje pomisleke glede odslepitve, nadzora glavnega raziskovalca in glede varnosti pacientov v fazi preskušanja cepiva Pfizer-BioNTech. Družbo Pfizer je tudi obvestila, da je stopila v stik z agencijo FDA.

Družba Ventavia je skoraj takoj po odpovedi pogodbe z Relatorko (naslednji delovni dan) odpravila “premor” pri vpisovanju in nadaljevala s prizadevanji za vpis čim večjega števila udeležencev kliničnega preskušanja na teden. Glede na obseg preverjanja kakovosti, ki ga je bilo treba še opraviti, relatorka ocenjuje, da družba Ventavia do ponovnega začetka vpisovanja udeležencev, objektivno ni mogla končati preverjanja kakovosti niti odpraviti tekočih kršitev.

Družba Ventavia se je tako Relatorki maščevala zaradi njenih poročil in prizadevanj, da bi ustavila goljufijo na škodo Ministrstva za obrambo Združenih držav, ki bi mu nastala kot posledica neupoštevanja protokolov preskušanja cepiva COVID-19 podjetja Pfizer-BioNTech.

B. Neposredni (izvirni) vir in razkritja

v skladu s členom 31 U.S.C. 3730(e) ni ovir za vodenje postopka  in, ali alternativno, Relatorka je izvirni, neposreden vir, kot to opredeljuje naveden člen. Relatorka je neposredno in neodvisno seznanjena z informacijami na katerih utemeljuje svoje trditve. Če so bile katere koli trditve ali transakcije zajete v tem dokumentu javno razkrite, je tožnica neodvisno od tega  seznanjena z zadevo ter lahko bistveno dopolni vse javno razkrite obtožbe ali transakcije. Vse informacije, ki jih podaja v tem postopku, je pred vložitvijo tožbe posredovala Združenim državam Amerike in Ministrstvu za obrambo s prostovoljno podpisano izjavo o razkritju.

Relatorka bo predložila izvirno izjavo o razkritju ter vse bistvene dokaze in informacije generalnemu državnemu tožilcu Združenih držav, Ministrstvu za pravosodje in državnemu tožilcu Združenih držav za vzhodno okrožje Teksasa, sočasno z vročitvijo te tožbe.

V. TOŽENE STRANKE

A. Pfizer Inc.

Pfizer Inc. (“Pfizer”) je družba iz zvezne države Delaware s sedežem na naslovu 235 East 42nd Street, New York, New York 10017-5703. V tem okrožju ima podružnico na naslovu 1301 Solana Boulevard, Westlake, Texas 76262. Družba Pfizer je skupaj z družbo BioNTech razvila zadevno cepivo in sofinancira zadevno klinično preskušanje. Družba Pfizer kotira na newyorški borzi vrednostnih papirjev pod oznako “PFE”.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je s podjetjem Pfizer sklenilo pogodbo o nakupu 200 milijonov odmerkov spornega cepiva po odobritvi FDA, kar bo skupaj stalo 3,9 milijarde dolarjev. Za družbo Pfizer velja sporazum o korporativni integriteti, ki je sklenjen z Uradom generalnega inšpektorja ameriškega ministrstva za zdravje in storitve z dne 23. maja 2018. Dostopno na spletnem naslovu: https://oig.hhs.gov/fraud/cia/agreements/Pfizer_Inc_05232018.pdf

Družbi Pfizer se lahko vročajo sodna pisanja preko njenega registriranega zastopnika, družbe CT Corporation System, na naslovu 1999 Bryan Street, Suite 900, Dallas, Texas 75201.

B. Icon PLC

Icon PLC (“Icon”) je irska družba s sedežem v Dublinu. Icon veliko posluje v Združenih državah Amerike in zvezni državi Teksas, med drugim ima pisarne v Sugar Landu in San Antoniu v Teksasu. Družba Icon ima v Teksasu, tudi v tem okrožju, več sto zaposlenih ter nadzira in vodi klinična preskušanja po vsej državi. Družba Icon javno kotira na borzi NASDAQ pod simbolom “ICLR”.

Tožena stranka Pfizer je za vodenje zadevnega kliničnega preskušanja sklenila podizvajalsko pogodbo z družbo Icon. Družba Icon je nadzorovala več kot 160 preskuševalnih mest po vsem svetu, njena naloga pa je bila zagotoviti skladnost s protokolom kliničnega preskušanja in zahtevano poročanje o informacijah.

Družbi Icon naj se sodna pisanja vročajo na naslovu South County Business Park, Leopardstown, Dublin 18, Irska.


C. Ventavia Research Group, LLC

Ventavia Research Group, LLC (“Ventavia”) je teksaška družba z omejeno odgovornostjo, s sedežem na naslovu 1307 Eighth Avenue, Suite 202, Fort Worth, Texas 76104. Družba Ventavia upravlja deset testnih območij v Teksasu, od katerih so nekatera v tem okrožju. Trije od Ventavijinih testnih centrov – Keller, Fort Worth in Houston – so sodelovali v zadevnem preskušanju cepiva.

Družba Ventavia je vse ključne informacije o udeležencih in kliničnih preskušanjih zabeležila v “izvorne dokumente”, ki so bili na voljo družbama Pfizer in Icon po vnosu ali prenosu.

Družba Ventavia je pogodbo o upravljanju treh testnih mest za preskušanje cepiva Pfizer-BioNTech pridobila prek svojega pogodbenega zastopnika Platinum Research Network, LLC, tožena stranka Pfizer pa ji je za to delo plačala neposredno. Družba Pfizer je družbi Ventavia izplačevala nadomestila predvsem na pacienta, dodatne zneske pa je plačevala glede na posamezni prijavljeni resni neželeni dogodek in za dejavnosti, kot je usposabljanje osebja.

Družbi Ventavia se lahko sodna pisanja vroča po njenem registriranem zastopniku, družbi Registered Agents Solutions Inc. na naslovu 1701 Directors Boulevard, Suite 300, Austin, Texas 78744.

VI. ODGOVORNOST NADREJENEGA IN SUBSIDIARNA ODGOVORNOST

Vsa dejanja, ki naj bi jih storile tožene stranke, so storili uradniki, direktorji, zaposleni, predstavniki ali zastopniki, ki so ves čas delovali v imenu tožene stranke ter v okviru svoje zaposlitve, ali predhodniki družbe, za katere velja sukcesivna odgovornost.


VII. VELJAVNO MATERIALNO PRAVO IN DEJANSKO STANJE

A. Razvoj cepiva COVID-19

Bela hiša je 15. maja 2020 napovedala operacijo Warp Speed (“OWS”), v partnerstvu med Ministrstvom za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (“HHS”) in Ministrstvom za obrambo Združenih držav Amerike (“DoD”).

Cilj operacije OWS je bil do januarja 2021 začeti dobavljati 300 milijonov odmerkov cepiv COVID-19, odobrenih s strani FDA. HHS, informativni list: OWS se usklajuje z obstoječimi programi HHS, vključno s partnerstvom Nacionalnega inštituta za zdravje Accelerating COVID-19 Therapeutic Interventions and Vaccines (“ACTIV”), in jih razširja. https://www.hhs.gov/coronavirus/explaining-operation-warp-speed/index.html

Glavna naloga OWS je bila sklepanje pogodb s farmacevtskimi podjetji za financiranje kliničnih preskušanj ali nakup obetavnih kandidatov za cepiva COVID-19, pri čemer se nakupi izvedejo šele, ko kandidati za cepiva pridobijo odobritev ali dovoljenje za nujno uporabo (EUA) s strani Urada Združenih držav za hrano in zdravila (“FDA”). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je zadevno cepivo del ene od takšnih pogodb: https://www.hhs.gov/coronavirus/explaining-operation-warp-speed/index.html

B. Predpisi FDA o kliničnem preskušanju

Predpisi FDA veljajo za vsa klinična preskušanja novih zdravil, torej tudi za zadevno cepivo. Glej 21 C.F.R. §§ 312.1 in naslednje. Ti predpisi veljajo tudi za klinična preskušanja cepiva COVID-19, kljub njihovi pospešeni naravi in izrednim razmeram zaradi pandemije. Glej 42 U.S.C. § 247d-6d(c)(5)(C)(i).

Sponzorji kliničnih preskušanj, kot je družba Pfizer, morajo pred začetkom preskušanja predložiti vlogo za novo raziskovalno zdravilo (“IND”). Glej 21 C.F.R. § 312.23(a). Primer IND (obrazec FDA-1571) je priložen kot priloga 4. V IND se sponzor zaveže, da bo preskušanje izvedel “v skladu z vsemi veljavnimi regulativnimi zahtevami”. 21 C.F.R. § 312.23(a)(v); primer 4, obrazec FDA-1571, na 2. Obrazec IND opozarja sponzorje kliničnih preskušanj, da je “namerno napačna izjava kaznivo dejanje”. Izv. 4, na 2. strani.

Sponzorji kliničnega preskušanja morajo za začetni in nadaljnji pregled ter odobritev kliničnega preskušanja uporabiti institucionalni odbor za pregled (“IRB”). Glej 21 C.F.R. § 312.23(a)(iv). Sponzor mora IRB poročati o “vseh spremembah raziskovalne dejavnosti” in o “vseh nepredvidenih težavah, ki vključujejo tveganje za ljudi ali druge osebe”. 21 C.F.R. § 312.66. Sponzor mora zagotoviti, da “ne bo izvedel nobenih sprememb v raziskavi brez odobritve IRB, razen kadar je to potrebno za odpravo očitnih neposrednih nevarnosti za ljudi”. (poudarek dodan).

Sponzor mora nemudoma raziskati “vse prejete informacije o varnosti” in spremljati morebitne neželene učinke. 21 C.F.R. § 312.32(d). Sponzor mora pregledati tudi vse informacije o varnosti in učinkovitosti, ki jih sporočijo pogodbeni raziskovalci (tj. mesta kliničnega preskušanja) ter je dolžan o morebitnih resnih tveganjih in neželenih učinkih obvestiti agencijo FDA. Glej 21 C.F.R. § 312.32(c).

Če naročnik študije za svoje klinično preskušanje uporabi pogodbene partnerje (kot je v tem primeru družba Pfizer sklenila pogodbo z družbama Icon in Ventavia), mora zagotoviti, da je raziskovalec usposobljen, mora mu zagotoviti informacije, potrebne za pravilno izvedbo kliničnega preskušanja, zagotoviti je dolžan ustrezno spremljanje preskušanja, da se preskušanje izvaja v skladu z IND in protokolom kliničnega preskušanja in zagotoviti, “da so FDA in vsi sodelujoči raziskovalci takoj obveščeni o pomembnih novih neželenih učinkih ali tveganjih” v zvezi s preskušanim zdravilom. 21 C.F.R. § 312.50.

Sponzor mora od vsakega pogodbenega raziskovalca pridobiti podpisan obrazec FDA-1572. 21 C.F.R. § 312.53(c) V obrazcu FDA-1572 vsak (pod)izvajalec kliničnega preskušanja v ustreznem delu potrdi, da:

(a) bo študijo(-e) izvajal v skladu z ustreznim(-i) veljavnim(-i) protokolom(-i) in bo spremembe protokola izvedel šele po obvestilu sponzorja, razen če je to potrebno za zaščito varnosti, pravic ali dobrobiti udeležencev;
(b) bo izpolnjeval vse zahteve glede obveznosti kliničnih raziskovalcev in vse druge zahteve iz [21 C.F.R. del 312];
(c) bo osebno vodil ali nadzoroval opisano(-e) raziskavo(-e);
(d) bo obvestil vse potencialne udeležence, da se zdravila uporabljajo v raziskovalne namene, in zagotovil, da so izpolnjene zahteve v zvezi s pridobitvijo privolitve po informirani poučitvi (21 CFR, del 50) ter pregledom in odobritvijo institucionalnega nadzornega odbora (21 CFR, del 56);
(e) bo sponzorju poročal o neželenih učinkih, ki se pojavijo med preiskavo(-ami), v skladu s členom 312.64; . [in]
(g) bo zagotovil, da bodo vsi sodelavci, kolegi in zaposleni, ki pomagajo pri izvajanju študije(-e), obveščeni o svojih obveznostih pri izpolnjevanju zgornjih obveznosti.

21 C.F.R. § 312.53(c)(vi); glej tudi Ex. 5, obrazec FDA-1572. Vsak pogodbeni raziskovalec se v obrazcu FDA-1572 tudi zaveže, da bo IRB nemudoma poročal o “vseh spremembah v raziskovalni dejavnosti in vseh nepredvidenih težavah, ki vključujejo tveganja za ljudi ali druge [.]” 21 C.F.R. § 312.53(c)(vii). Pogodbeni raziskovalci se nadalje zavežejo, da ne bodo izvajali nobenih sprememb v raziskavi brez odobritve IRB, “razen če je to potrebno za odpravo očitnih neposrednih nevarnosti za ljudi”. Id. Obrazec opozarja pogodbene preiskovalce, da je “namerno napačna izjava kaznivo dejanje”. Izv. 5, na 2. strani.

Sponzor mora spremljati napredek svojih pogodbenih partnerjev, ki izvajajo klinične poskuse in skladnost njihovih izvajanj s protokolom kliničnega preskušanja, IND in vsemi veljavnimi predpisi. Glej 21 C.F.R. §§ 312.50, 312.56. “Sponzor, ki ugotovi, da raziskovalec ne izpolnjuje” teh zahtev, “mora nemudoma zagotoviti izpolnjevanje zahtev ali prenehati z dobavo zdravil v fazi kliničnega preskušanja raziskovalcu ter z njim prekiniti sodelovanje”. 21 C.F.R. § 312.56(b). Pogodbene raziskovalce zavezujejo isti predpisi kot naročnika v enaki meri glede vseh obveznosti, ki jih naročnik prenese nanje. Glej 21 C.F.R. § 312.52.

Tako so v zadevnem primeru kliničnega preskušanja vse tožene stranke zavezane predpisom FDA in “so podvržene enakim regulativnim ukrepom … zaradi neupoštevanja […]” 21 C.F.R. § 312.52(b). Neupoštevanje predpisov FDA ali predložitev napačnih informacij naročniku preskušanja ali FDA lahko razlog, da se podjetje izključi iz izvajanja prihodnjih kliničnih preskušanj. Glej 21 C.F.R. § 312.70(b). Pogodbeni raziskovalci morajo “vsa poročila predložiti naročniku”. 21 C.F.R. § 312.64(a). Naročnik je “odgovoren za zbiranje in vrednotenje pridobljenih rezultatov”.

Pogodbeni izvajalci morajo voditi ustrezno evidenco o izdaji zdravil, “vključno z datumi in količino uporabe zdravil preiskovancev”. 21 C.F.R. § 312.62(a). Voditi morajo tudi “ustrezne in točne dosjeje” za vse udeležence študije, v katerih so “zapisana vsa opažanja in drugi podatki, ki se nanašajo na preiskavo [.]” 21 C.F.R. § 312.62(b).

Za vsakega udeleženca v kliničnem preskušanju je treba pridobiti in dokumentirati informirano privolitev. Glej 21 C.F.R. §§ 50.27(a), 312.60, 312.62(b). Izvajalec kliničnega testiranja mora dokumentirati, “da je bilo pred sodelovanjem v študiji pridobljeno soglasje po poučitvi”. 21 C.F.R. § 312.62(b) (poudarek dodan).

Zdravilo za klinično preskušanje (v tem primeru zadevno cepivo) se daje udeležencem samo pod osebnim nadzorom izvajalca ali pogodbenega podizvajalca kliničnega testiranja. Glej 21 C.F.R. § 312.61. Ne sme se ga dati nobeni osebi, ki ni pooblaščena za njegovo prejemanje.

Pogodbeni izvajalci morajo sponzorju takoj poročati o vsakem resnem neželenem učinku (“SAE”), “ne glede na to, ali je povezan z zdravilom ali ne, … in mora vključevati oceno, ali obstaja razumna možnost, da je zdravilo povzročilo dogodek”. 21 C.F.R.§ 312.64(b). Sponzor mora poročati tudi o neresnih neželenih dogodkih. Id.

SAE (resni neželeni učinki – op.p.) lahko prekinejo klinično preskušanje. Glej 21 C.F.R.§ 312.44. Dejansko sta morala dva od Pfizerjevih konkurentov v tekmi za cepivo COVID-19, družbi Astra Zeneca in Johnson & Johnson, prekiniti svoja klinična preskušanja, ko so se pri udeležencih pojavile nepojasnjene bolezni.

C. CEPIVO BioNTech-Pfizer COVID-19

1. Ozadje in razvoj cepiva BNT162b2

Sporno cepivo BNT162b2 je biološko cepivo, ki sta ga skupaj razvili družbi BioNTech in tožena stranka Pfizer in temelji na platformi nukleozidno modificirane sporočilne RNA (“mRNA”).

Večina običajnih cepiv temelji na oslabljenih sevih zadevnega virusa. Takšna cepiva v bistvu “naučijo” telo, kako se boriti proti oslabljenemu virusu, kar povzroči proizvodnjo antigenov za boj proti prihodnji okužbi. Cepivo BNT162b2 pa temelji na mRNA – molekulah genetskega materiala – iz novega koronavirusa. Cepivo povzroči, da telesne celice začnejo proizvajati virusne beljakovine, telo pa nato sproži imunski odziv. Na ta način se telo “nauči”, kako se boriti proti virusnim beljakovinam in ne proti oslabljeni različici samega virusa. Ena od domnevnih prednosti mRNA cepiv je, da ni nevarnosti okužbe, ker ne vsebujejo dejanskega virusa – le dele njegovega genskega materiala.

Pomanjkljivost cepiv mRNA, kot je BNT162b2 in eden od razlogov, zakaj niso razširjena, je, da jih je treba shranjevati pri bolj nadzorovanih temperaturah kot običajna cepiva. Posebej cepivo BNT162b2 je treba hraniti v zamrzovalnikih za medicinske namene pri temperaturi od -112 °C do -76 °C. Do deset dni brez odprtja se lahko tudi pošilja in kratkoročno shranjuje v posebnem hladilniku s suhim ledom (trdnim ogljikovim dioksidom).

Ker se BNT162b2 shranjuje pri tako nizkih temperaturah, ga je treba pred uporabo odtaliti. Pri placebu, uporabljenem v kliničnem preskušanju BNT162b2, ni potreben takšen čas odmrzovanja. Za ohranitev zaslepitve bolnikov v kliničnem preskušanju BNT162b2 je čakalni čas za cepivo in placebo standardiziran na trideset minut ali več, brizga pa je med injiciranjem prekrita z neprozorno nalepko. Glej primer 6, Priročnik za izdelek BNT162b2, 34, 48-49.

2. Pregled kliničnega preskušanja

Klinična preskušanja novih zdravil so v skladu s predpisi FDA razdeljena na tri faze.

Faza 1 preskušanja običajno ocenjuje “presnovo in farmakološko delovanje zdravila pri ljudeh, neželene učinke, povezane z večanjem odmerkov in, če je mogoče, pridobivanje zgodnjih dokazov o učinkovitosti.” 21 C.F.R. § 312.21(a)(1).

Faza 2 vključuje nadzorovane klinične študije, ki se izvajajo za oceno učinkovitosti zdravila za določeno indikacijo ali indikacije pri bolnikih s preučevano boleznijo ali stanjem ter za določitev običajnih kratkoročnih neželenih učinkov in tveganj, povezanih z zdravilom. Študije faze 2 so običajno dobro nadzorovane, skrbno spremljane in se izvajajo na razmeroma majhnem številu bolnikov, običajno vključujejo največ nekaj sto oseb.

Nadalje se študije faze 3 “izvajajo po pridobitvi predhodnih dokazov o učinkovitosti zdravila in so namenjene zbiranju dodatnih informacij o učinkovitosti in varnosti, ki so potrebne za oceno splošnega razmerja med koristjo in tveganjem zdravila ter zagotoviti ustrezno podlago za označevanje zdravil s strani zdravstvenih delavcev.” 21 C.F.R. § 312.21(c). Poskusi faze 3 “običajno vključujejo od več sto do več tisoč oseb”.

Faza 1 zadevnega preskušanja se je končala poleti 2020. V njej je sodelovalo 195 udeležencev iz Združenih držav, starih od osemnajst do petinpetdeset let. Testiranih je bilo več različnih odmerkov, najuspešnejši, imenovan “BNT162b2”, pa je napredoval v drugo in tretjo fazo testiranja. (Glej Edward E. Walsh in drugi, Safety & Immunogenicity of 2 RNA-Based COVID-19 Vaccine Candidates, New England Journal of Medicine (14. oktober 2020). V 2. in 3. fazi preskušanja je bilo zadevno cepivo dano v obliki intramuskularne injekcije. Protokol kliničnega preskušanja zahteva, da se daje v dveh odmerkih, ki sta med seboj ločena v devetnajstih do triindvajsetih dneh. Izv. 7, Protokol kliničnega preskušanja, 88. točka; Izv. 6, Priročnik za izdelek BNT162b2, 45. točka. Družba Pfizer je septembra 2020 preskušanje razširila na HIV-pozitivne osebe, osebe s hepatitisom B in C ter šestnajst in sedemnajstletnike, s čimer je dodala 14.000 novih udeležencev po vsem svetu. Družba Pfizer je 12. oktobra 2020 preskušanje ponovno razširila na najstnike stare od dvanajst do petnajst let in tako dodala še približno 4.400 udeležencev.

V tretjo fazo zadevnega preskušanja je bilo po poročanju družbe Pfizer na spletni strani clinicaltrials.gov. vključenih skupno 43.998 udeležencev, od tega približno 1.500 v objektih tožene stranke Ventavia. Tožena stranka Ventavia je udeležence študije pridobivala z oglaševanjem, kontaktiranjem lokalnih podjetij in organizacij ter z objavami v lokalnih medijih. Pacienti so bili za sodelovanje v študiji plačani.

3 del prevoda sledi...